Čakajo nas nove podražitve: slovenska ekonomista svarita pred misijo nemogoče
Dvig minimalne plače in vse več zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju javnim financam nalagajo vse večje breme, opozarjata profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik in predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Lahovnika čudi, da je vlada na enostranske posege v plače pristala potem, ko je že napovedala nov plačni sistem.
Ministrstvo za finance je po njegovih besedah tako pred »misijo nemogoče, kako vse te velike apetite spraviti v neki normalen okvir,« svari Lahovnik. Od finančnega ministrstva bi pričakoval tudi več sodelovanja v pogajanjih o plačah.
Kračun o negotovosti in visoki inflaciji
Na visok primanjkljaj je opozoril tudi Kračun. Obenem je izpostavil pomen upoštevanja prilivov v državno blagajno zaradi večjih dajatev, ki pa jih je težko napovedati in posledično ni jasno, ali se bodo dejansko povečali. »Imamo veliko negotovost, visoko inflacijo, ne vemo, kakšna bo dejanska rast bruto domačega proizvoda,« je dejal.
Kot je dodal Lahovnik, je dvig minimalne plače sicer bolj kot z javnofinančnega vidika problematičen zato, ker se bodo razlike med plačami še dodatno zmanjšale, to pa bo zmanjšalo motivacijo zaposlenih za delo. Meni, da bo treba zato najverjetneje temeljito prenoviti celoten sistem plač.
Kritičen je tudi, ker rast minimalne plače ni povezana z rastjo produktivnosti. »Če povezava med višjimi plačami in produktivnostjo ni vzpostavljena in plače prehitevajo produktivnost, vedno še dodatno prilivajo olja na inflacijski ogenj,« je opozoril. Produktivnost v javnem sektorju je sicer težje meriti, je poudaril.
Davorin Kračun FOTO: Roman Šipić/Delo
Višje plače prinašajo tudi podražitve vrtcev
Sogovornika opozarjata tudi, da se višji stroški dela na koncu prelijejo v višje cene storitev za uporabnike. »Višje plače v vzgoji in izobraževanju, denimo, se bodo poznale na položnicah za vrtce,« je izpostavil Lahovnik. Vlada ima možnost te podražitve omiliti, a ob že sicer zelo obremenjenem proračunu v zelo skromni meri, je dodal Kračun.
Lahovnik je prepričan, da si je vlada s parcialnimi posegi v plačni sistem zelo otežila vzpostavitev novega plačnega sistema. »Vsem sindikatom in drugim interesnim skupinam je namreč sporočila, da je blagajna odprta; treba je le zagroziti s stavko,« je dejal.
Zahtevam po dvigu plač ni videti konca
Ekonomista menita, da brez rebalansa letošnjega proračuna ne bo šlo. »Potreben bo že zaradi formalnih razlogov, saj se proračunske postavke prerazporedijo zaradi drugačne organizacije vlade. Drugi razlogi so dodatni dogovori o plačah, morebitni nov plačni steber v zdravstvu, navsezadnje pa so tudi makroekonomske razmere dokaj nepredvidljive,« je dejal Kračun.
Minimalna plača se bo po odločitvi vlade iz prejšnjega tedna letos zvišala za 100 evrov neto na 878 evrov neto. Vlada je med drugim pristala na zvišanje zdravniških plač in plač pomočnic vzgojiteljic ter izplačevanje mesečnega dodatka pravosodnim funkcionarjem v nominalni višini 600 evrov bruto.
Zahteve po dvigu plač so začele prihajati tudi iz nekaterih drugih poklicnih skupin javnega sektorja. Na ministrstvu za finance so v četrtek zagotovili, da vzdržnost javnih financ kljub vsemu ni ogrožena.
