Britanci se sprašujejo, zakaj sta slovenščina in hrvaščina dva jezika

Britanski ekonomski tednik The Economist se je tokrat spravil na jezikovno delitev Evrope. Največ besed je avtor članka namenil državam nekdanje Jugoslavije. Zapisal je, da govorimo zelo podoben jezik, najmanjšo razliko pa je zaznal med slovenščino in hrvaščino.

V članku z naslovom Klasifikacija jezika je bolj stvar politike kot lingvistike se sprašuje, zakaj se sploh štejeta za dva različna jezika. Piše, da česar pri prehodu čez državno mejo niti ne opaziš, je razlika v jezikih. »V Sloveniji bodo turista lahko pospremili z besedami 'dobrodošli', 'dober dan' in 'hvala, /.../, na Hrvaškem pa z besedami 'dobrodošli', 'dobar dan' in 'hvala'.« Sicer pa niso vse besede enake, priznava avtor, npr. 'prosim' je v hrvaščini 'molim'. Vseeno pa pravi, da sta jezika dovolj podobna, da se Slovenci in Hrvati med seboj v večji meri razumemo. Zakaj sta torej sploh dva različna jezika, mu ne gre v račun.

Sorodni, a precej različni

Pa to res drži, da se s Hrvati skoraj v celoti jezikovno sporazumemo? Na twitterju smo zasledili zapis, ki pravi: »Moja žena – Slovenka od drugod, popolnoma brez stika s hrvaščino v otroštvu – je prvič na Hrvaškem razumela manj kot 20 %. Bolj je razumela slovaščino.«


Jezikoslovci in zgodovinarji bi se ob zapisu britanskega pisca verjetno obračali v grobu. Za neuke lahko zapišemo, da sta slovenščina in hrvaščina sosednja in sorodna jezika, oba iz skupine slovanskih jezikov, a to še ne pomeni, da sta tudi identična. Saj veste, mnogokrat se precenimo, ko mislimo, da poznamo jezik južnih sosedov bolje, kot ga v resnici, in potem slovensko besedo le drugače naglasimo in že mislimo, da je hrvaška.