Brez maske in očal ne more več živeti
Julijan Salamon trdi, da zaradi miniranja v kamnolomu Predstruge trpi njegovo zdravje. Nadzori ne zaznajo nepravilnosti, a župan Dobrepolja vseeno zahteva ukrepanje.
Odpri galerijo
V zadnjih letih je imel težave tudi zaradi del v nastajajoči Obrtni coni Predstruge. Foto: Dejan Javornik
Nekaj mora biti v zraku, bi lahko na kratko strnili večletno trpljenje 38-letnega Julijana Salamona iz Ponikev v občini Dobrepolje na Dolenjskem. Po njegovem mnenju so kriva dela v bližnjem kamnolomu Predstruge in na območju nastajajoče obrtne cone Predstruge. Zaradi miniranja naj bi namreč zrak onesnaževale večje količine dušikovih oksidov in amonijaka; po meritvah našega sogovornika naj bi šlo za prekoračenje evropskih standardov za več kot 1000 odstotkov.
Zato, trdi Salamon, ga močno pečejo oči, sinusi in grlo. Trenutno je najhuje v zadnjih dveh letih, Salamon se je preselil v Ljubljano, kjer njegove težave izzvenijo. Opaža spremembo na slabše, takoj ko se vrne domov, in sicer že na Turjaku in v Velikih Laščah. Ocenjuje, da je okoli kamnoloma onesnažen pas, dolg kar od sedem do devet kilometrov.
»Človek mora na tem območju preživeti vsaj 24 ur, da občuti učinke, saj se ti akumulirajo,« poudari. Prepričan je, da imajo težave tudi drugi sokrajani, a da se nihče ne upa javno izpostavljati. Za zaščito nosi posebna očala, doma pa občasno uporablja filtre za amonijak. Obrnil se je na številne institucije, vendar nihče ne izmeri količine omenjenih plinov. Za mnenje je povprašal tudi znanstvenika Ibukuna Oluwoyeja z univerze Murdoch v Perthu v Avstraliji; v elektronskem pismu je strokovnjak med drugim zapisal, da takšnega miniranja ne bi smeli izvajati zelo blizu naselij, saj se v okolico sprosti veliko dušikovih oksidov.
»Državne inšpekcijske službe bi morale v tem primeru hitro in odločno ukrepati in verodostojno potrditi ali ovreči trditve, ki skrbijo in razburjajo naše občanke in občane,« se strinja župan Dobrepolja Igor Ahačevčič, ki je hkrati poudaril, da sta bili v zadnjem letu v parlament vloženi tudi dve poslanski vprašanji.
»V zadnjem letu so bili opravljeni inšpekcijski pregledi dejavnosti kamnoloma, ki so (mislim, da vsi) potrdili, da je vse v redu. Več o tem, kako izvajajo nadzor in zakaj vedno ugotovijo, da je vse v mejah normale, ljudje pa trdijo ravno nasprotno, morate vprašati njih. Zlasti zadnje ugotovitve glede vpliva na zdravje ljudi zaradi snovi, ki nastajajo ob miniranju, pa so res skrb vzbujajoče,« je pojasnil župan. In spomnil, da so bili v zadnjem letu v stiku z vodstvom kamnoloma in da so dosegli dogovor o spremembi tehnologije miniranja, zaradi česar so se manj izrazito tresla tla ob eksplozijah. »Kamnolom se je v tem primeru pozitivno odzval, izrazili so pripravljenost za sodelovanje in iskanje rešitev. Seveda pa se vpliva v neposredni bližini kamnoloma ne da odpraviti. Razen z ukinitvijo dejavnosti.«
Za komentar smo prosili KPL Ljubljana, ki ima koncesijo za predstruški kamnolom, a odgovora nismo dobili. Primož Pucihar, direktor Konzorcija Predstruge, d. o. o., in investitor Obrtne cone Predstruge, pa je na naša vprašanja o emisijah odgovoril le, da ne bo komentiral. »Nismo imeli sreče, da bi našli zemeljski plin,« je omenil. Pripomnil je še, da je kamnolom tam že več kot sto let in da je cona zunaj vasi. »Mi delamo infrastrukturo, ceste ... Zgradili smo tudi 250 metrov državne ceste. Če se peljete skozi občino, je to edini odsek, narejen po standardih,« je poudaril. In še, da so imeli na to temo inšpekcijski pregled. »Gre za norčevanje iz državnih inšpektorjev,« je sklenil.
In kaj pravijo na okoljski in rudarski inšpekciji? Na prvi pojasnijo, da so izvedli nadzor tako v kamnolomu Predstruge kot na lokaciji novonastajajoče Obrtne cone Predstruge. Pri tej inšpektor ni ugotovil vira emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Prav tako nepravilnosti na področju izvajanja in spoštovanja okoljskih predpisov niso bile ugotovljene v Kamnolomu Predstruge.
»Upravljalec Kamnoloma Predstruge, KPL, d. d., ima opravljene meritve prašne usedline (razpršene emisije prahu) in so koncentracije nižje od 350 mg/m2 na dan za časovno obdobje enega leta. Meritve je izdelalo pooblaščeno podjetje Zavod za varstvo pri delu, d. o. o.,« odgovorijo in pojasnijo, da inšpekcija za okolje ni pristojna za nadzor morebitnih nepravilnosti pri razstreljevanju v kamnolomu. Te namreč lahko preveri Inšpektorat za energetiko in rudarstvo.
Tam pa nam odgovorijo, da se ob vsakem miniranju v kamnolomu izvedejo tudi seizmične meritve, iz katerih je razvidno, da dopustne vrednosti iz veljavnih predpisov niso bile presežene in da miniranje ni povzročilo nobenih poškodb in tudi drugače ni ogrožalo ljudi in objektov. Sicer pa vodijo postopek izrednega inšpekcijskega nadzora v kamnolomu Predstruge, ki pa še ni končan. »Rudarski inšpektor bo nadaljeval postopek in med drugim ugotavljal, ali so mejne vrednosti amonijaka pri izvajanju rudarskih del presežene.«
Doma mora uporabljati masko z zaščitnim filtrom. Foto: Dejan Javornik
Zato, trdi Salamon, ga močno pečejo oči, sinusi in grlo. Trenutno je najhuje v zadnjih dveh letih, Salamon se je preselil v Ljubljano, kjer njegove težave izzvenijo. Opaža spremembo na slabše, takoj ko se vrne domov, in sicer že na Turjaku in v Velikih Laščah. Ocenjuje, da je okoli kamnoloma onesnažen pas, dolg kar od sedem do devet kilometrov.
1000 -odstotno prekoračenje kažejo Julijanove meritve.
»Človek mora na tem območju preživeti vsaj 24 ur, da občuti učinke, saj se ti akumulirajo,« poudari. Prepričan je, da imajo težave tudi drugi sokrajani, a da se nihče ne upa javno izpostavljati. Za zaščito nosi posebna očala, doma pa občasno uporablja filtre za amonijak. Obrnil se je na številne institucije, vendar nihče ne izmeri količine omenjenih plinov. Za mnenje je povprašal tudi znanstvenika Ibukuna Oluwoyeja z univerze Murdoch v Perthu v Avstraliji; v elektronskem pismu je strokovnjak med drugim zapisal, da takšnega miniranja ne bi smeli izvajati zelo blizu naselij, saj se v okolico sprosti veliko dušikovih oksidov.
Župan želi odgovore
»Državne inšpekcijske službe bi morale v tem primeru hitro in odločno ukrepati in verodostojno potrditi ali ovreči trditve, ki skrbijo in razburjajo naše občanke in občane,« se strinja župan Dobrepolja Igor Ahačevčič, ki je hkrati poudaril, da sta bili v zadnjem letu v parlament vloženi tudi dve poslanski vprašanji.
»V zadnjem letu so bili opravljeni inšpekcijski pregledi dejavnosti kamnoloma, ki so (mislim, da vsi) potrdili, da je vse v redu. Več o tem, kako izvajajo nadzor in zakaj vedno ugotovijo, da je vse v mejah normale, ljudje pa trdijo ravno nasprotno, morate vprašati njih. Zlasti zadnje ugotovitve glede vpliva na zdravje ljudi zaradi snovi, ki nastajajo ob miniranju, pa so res skrb vzbujajoče,« je pojasnil župan. In spomnil, da so bili v zadnjem letu v stiku z vodstvom kamnoloma in da so dosegli dogovor o spremembi tehnologije miniranja, zaradi česar so se manj izrazito tresla tla ob eksplozijah. »Kamnolom se je v tem primeru pozitivno odzval, izrazili so pripravljenost za sodelovanje in iskanje rešitev. Seveda pa se vpliva v neposredni bližini kamnoloma ne da odpraviti. Razen z ukinitvijo dejavnosti.«
Človek mora na tem območju preživeti vsaj 24 ur, da občuti učinke, saj se ti akumulirajo.
Za komentar smo prosili KPL Ljubljana, ki ima koncesijo za predstruški kamnolom, a odgovora nismo dobili. Primož Pucihar, direktor Konzorcija Predstruge, d. o. o., in investitor Obrtne cone Predstruge, pa je na naša vprašanja o emisijah odgovoril le, da ne bo komentiral. »Nismo imeli sreče, da bi našli zemeljski plin,« je omenil. Pripomnil je še, da je kamnolom tam že več kot sto let in da je cona zunaj vasi. »Mi delamo infrastrukturo, ceste ... Zgradili smo tudi 250 metrov državne ceste. Če se peljete skozi občino, je to edini odsek, narejen po standardih,« je poudaril. In še, da so imeli na to temo inšpekcijski pregled. »Gre za norčevanje iz državnih inšpektorjev,« je sklenil.
Izmerili bodo tudi amonijak
In kaj pravijo na okoljski in rudarski inšpekciji? Na prvi pojasnijo, da so izvedli nadzor tako v kamnolomu Predstruge kot na lokaciji novonastajajoče Obrtne cone Predstruge. Pri tej inšpektor ni ugotovil vira emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Prav tako nepravilnosti na področju izvajanja in spoštovanja okoljskih predpisov niso bile ugotovljene v Kamnolomu Predstruge.
»Upravljalec Kamnoloma Predstruge, KPL, d. d., ima opravljene meritve prašne usedline (razpršene emisije prahu) in so koncentracije nižje od 350 mg/m2 na dan za časovno obdobje enega leta. Meritve je izdelalo pooblaščeno podjetje Zavod za varstvo pri delu, d. o. o.,« odgovorijo in pojasnijo, da inšpekcija za okolje ni pristojna za nadzor morebitnih nepravilnosti pri razstreljevanju v kamnolomu. Te namreč lahko preveri Inšpektorat za energetiko in rudarstvo.
Koncesija kamnolomu Predstruge poteče konec leta 2021, nam je še povedal župan Dobrepolja Igor Ahačevčič. V zvezi s tem je bila v proceduro in javno razpravo dana tudi sprememba zakona o rudarstvu, s katero je, kot opozori župan, država želela zmanjšati vpliv občin pri odločanju o nadaljevanju dejavnosti kamnolomov v njihovih krajih. Takšne spremembe so v občini zavrnili.
Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da ne želijo zmanjšati vpliva občin: "Na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije po prejšnjih predpisih, s strani občine izdanega lokacijskega dovoljenja in plačanega nadomestila za spremembo namembnosti zemljišča so občine večinoma same izdelale dovoljenje za izkoriščanje. Ker občine kljub navedenemu niso vnesle takšnih pridobivalnih prostorov v prostorske akte, navedeno ne more biti v škodo koncesionarju."
Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da ne želijo zmanjšati vpliva občin: "Na podlagi izdelane lokacijske dokumentacije po prejšnjih predpisih, s strani občine izdanega lokacijskega dovoljenja in plačanega nadomestila za spremembo namembnosti zemljišča so občine večinoma same izdelale dovoljenje za izkoriščanje. Ker občine kljub navedenemu niso vnesle takšnih pridobivalnih prostorov v prostorske akte, navedeno ne more biti v škodo koncesionarju."
Tam pa nam odgovorijo, da se ob vsakem miniranju v kamnolomu izvedejo tudi seizmične meritve, iz katerih je razvidno, da dopustne vrednosti iz veljavnih predpisov niso bile presežene in da miniranje ni povzročilo nobenih poškodb in tudi drugače ni ogrožalo ljudi in objektov. Sicer pa vodijo postopek izrednega inšpekcijskega nadzora v kamnolomu Predstruge, ki pa še ni končan. »Rudarski inšpektor bo nadaljeval postopek in med drugim ugotavljal, ali so mejne vrednosti amonijaka pri izvajanju rudarskih del presežene.«
