FINANCIRANJE VRTCEV
Bo 2500 otrok ostalo brez vrtca?
V združenju zasebnih vrtcev so prepričani, da je ogroženih več kot 60 vrtcev in s tem varstvo več sto otrok.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel, Delo
LJUBLJANA – Predlog zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-L) ogroža obstoj zasebnih vrtcev, so prepričani v združenju zasebnih vrtcev Slovenije. Zakonski predlog naj bi omejeval izvajanje javno veljavnega programa zasebnim vrtcem in šolam.
Po besedah združenja pa so »ogroženi vsi zasebni vrtci, ki izvajajo Kurikulum za vrtce, teh je več kot 60«. Predlog si razlagajo tako, da bi po novem bili sofinancirani samo še vrtci in šole s koncesijo, teh pa je le 15. Zaradi tega predvidevajo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bi lahko bila njihova dejavnost ogrožena. »To pa pomeni, da bo polovica vseh otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, ostala brez varstva. Ali je dovolj prostora za približno 2500 otrok v javnih vrtcih?« se sprašujejo.
V združenju zasebnih vrtcev menijo, da napovedani ukrepi niso v prid šolstvu in otrokom ter da zasebniki z različnimi pristopi bogatijo šolski sistem.
Kako točno se bi nov predlog uveljavljal v šolstvu, še ni znano nikomur, različni akterji si ga razlagajo zelo različno.
Danes bodo v parlamentu odločali o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol, po katerem bi država obvezni del javnega programa financirala stoodstotno, razširjenega dela pa ne bi več financirala.
Po besedah združenja pa so »ogroženi vsi zasebni vrtci, ki izvajajo Kurikulum za vrtce, teh je več kot 60«. Predlog si razlagajo tako, da bi po novem bili sofinancirani samo še vrtci in šole s koncesijo, teh pa je le 15. Zaradi tega predvidevajo, da polovica zasebnih vrtcev ne bo imela več pogojev za delovanje, zato bi lahko bila njihova dejavnost ogrožena. »To pa pomeni, da bo polovica vseh otrok, ki obiskujejo zasebne vrtce, ostala brez varstva. Ali je dovolj prostora za približno 2500 otrok v javnih vrtcih?« se sprašujejo.
V združenju zasebnih vrtcev menijo, da napovedani ukrepi niso v prid šolstvu in otrokom ter da zasebniki z različnimi pristopi bogatijo šolski sistem.
Kako točno se bi nov predlog uveljavljal v šolstvu, še ni znano nikomur, različni akterji si ga razlagajo zelo različno.
Danes bodo v parlamentu odločali o spremembah financiranja zasebnih osnovnih šol, po katerem bi država obvezni del javnega programa financirala stoodstotno, razširjenega dela pa ne bi več financirala.
