Legenda Slovenskih novic: Aljanino malo morje dobre volje (FOTO)

Kmalu bo minilo 30 let, odkar so karikature Aljana Primožič Fridauer, ki jih redno objavljamo na zadnji strani Slovenskih novic, postale zaščitni znak našega časopisa. Njena dela so kritična in humorna, drzna in razumljiva vsakomur. Aljana je pač mojstrica, ki bralcu v poplavi takšnih in drugačnih časopisnih novic s svojim sporočilom takoj nariše nasmeh na obraz.

Nikogar ni, ki ne bi prišel iz galerije bolje razpoložen. Foto: Janez Mužič

Te dni se z izborom karikatur predstavlja v izolski Galeriji Salsaverde. Kljub množici razstav, ki jih je že imela po Sloveniji, je to njena prva razstava na Obali. Poimenovali so jo Malo morje dobre volje in ni nikogar, ki ne bi prišel iz galerije bolje razpoložen, kot je stopil vanjo. Kako tudi ne, ko pa je, kot je na odprtju razstave povedal galerist Miha Erič, Aljana legenda slovenske karikature in v njeni zgodovini prva ter edina poklicna ustvarjalka.

Pri tem ji je, kot sama poudarja, v veliko pomoč njen mož Milan Fridauer - Fredi. Je priznani aforist, ki ga je prvič opazila po prebiranju njegovih aforizmov v Delu. Nato sta se poročila in zaživela skupaj v skrbno etnološko obnovljeni hiši v Gruškovcu pri Cirkulanah v Halozah.

Položeno v zibelko

V vsakdanjem življenju, iskrenju tem za karikature, njihovi sporočilnosti in risarskih zamislih sta postala s Fridauerjem sanjska ekipa. »Zvečer spremljava dnevnike po televiziji, zjutraj pregledava novice na spletu, potem prelistava časopis in aktualne ideje so rojene včasih takoj, drugič pa malo pozneje. Ko najdeva temo, sedem za risalno mizo in čez kakih 5 ur je ob lovljenju roka za oddajo narejeno. Tema se vedno najde, te dni so bile na primer volitve in martinovanje,« nam je hudomušno, a tudi prekleto resno delo razkrila Aljana.

Sanjski dvojec brez krmarja: Aljana in Fredi Foto: Janez Mužič

Odnos do likovne umetnosti ji je bil položen v zibelko. Njen oče Atanas Velčevski in mama Sonja Primožič sta se spoznala v četrtem letniku ljubljanske akademije za likovno umetnost. On je študiral kiparstvo, ona slikarstvo. Smisel za risanje je tako podedovala po starših, ki sta bila akademska slikarka in akademski kipar, po očetu pa ima prirojen še smisel za humor. Predšolske dni je živela v Zgornjem Duplju, osnovnošolske na Zlatem polju v Kranju, v Ljubljani pa je končala srednjo šolo za oblikovanje in dva letnika likovne akademije.

Službovati je začela v Gorenjskem tisku, nato kot oblikovalka embalaže v Iskri, karikature pa je od začetka risala bolj za svojo zabavo oziroma hobi. Ta se je konec 80. let prejšnjega stoletja spremenil v poklic. »Prvo karikaturo sem poslala na Delo, ko je bilo svetovno prvenstvo v nogometu, in je bila objavljena. Naslednjo sem poslala na Primorske novice, nato so se začele pojavljati v še kakšnih 15 časopisih ter revijah. Med letoma 1991 in 1993 sem bila karikaturistka časnika Slovenec, od leta 1993 pa je moje delo povezano s Slovenskimi novicami, kjer sem bila od leta 1998 do upokojitve leta 2019 tudi redno zaposlena,« Aljana opiše svojo kariero.