ZDA: usodni premiki ali zgolj še ena stavka?

Po svetu se v zadnjih dneh veliko govori o avtomobilih. Omenjala jih je tudi prva dama Evropske unije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, med svojim zadnjim letnim nagovorom Evropskega parlamenta. Napovedala je, da bo Komisija sprožila preiskavo državne pomoči, ki jo dobivajo kitajski proizvajalci električnih avtomobilov, ki so v zadnjih letih preplavili evropski trg. Evropski in svetovni avtomobilski trg so, kot je dejala von der Leynova, preplavili s cenejšimi električnimi avtomobili, nizke cene pa omogočajo velike državne subvencije. Evropa je za konkurenco na trgu, a ne za nepošteno tekmovanje, je še dejala šefica evropske vlade.

Kako se bo Evropa lotila tega problema, ki ga najbolj občutijo in se ga bojijo veliki evropski avtomobilski proizvajalci, še ni znano, dejstvo pa je, da je bilo samo letos v prvih šestih mesecih iz Kitajske v EU uvoženih skoraj 350.000 električnih avtomobilov, kar je bistveno več kot lani v celem letu. V zadnjih petih letih se je uvoz kitajskih avtomobilov v Evropo več kot početveril. Analitiki napovedujejo, da se bo delež kitajskih avtomobilov na svetovnem trgu s sedanjih 17 odstotkov do leta 2030 podvojil na 33 odstotkov. Torej bo tretjina vseh avtomobilov, ki jih bodo trgovci prodali čez šest let, prišla iz kitajskih tovarn. Govor Ursule von der Leyen je seveda povzročil nemir na azijskih borzah, kjer so vrednosti delnic kitajskih avtomobilskih tovarn takoj padle, a to vznemirjenje ni nič proti temu, kar se že več dni dogaja v ZDA.

Dinamična stavka

Predsednik vplivnega ameriškega sindikata avtomobilskih delavcev UAW Shawn Fain med nagovorom njegovih članov v Detroitu FOTO: Rebecca Cook/Reuters

Minuli petek se je namreč v Združenih državah Amerike začela velika stavka sindikata delavcev avtomobilske industrije UAW (United Automobile, Aerospace and Agricultural Implement Workers of America), ki so jo mnogi označili za zgodovinsko. Stavka poteka na t. i. dinamični način, kar pomeni, da člani zelo močnega in vplivnega sindikata UAW ne stavkajo povsod hkrati, temveč so delo prekinili le v treh tovarnah, in sicer v tovarni General Motorsa v Wentzvillu v Missouriju, v obratu Stellantisa v Toledu v Ohiu in v Fordovi tovarni v Waynu v zvezni državi Michigan. S tem so prizadeli proizvodno verigo avtomobilov v drugih obratih po Ameriki. V petek je stavko začelo le 13.000 delavcev. Proizvodnja v teh treh tovarnah pa je ključna za proizvodnjo treh najbolj dobičkonosnih avtomobilov detroitske trojice: forda bronca, jeepa wranglerja in chevroleta colorada. UAW ima sicer skoraj 400.000 aktivnih članov in 600.000 upokojenih.

Zahteve delavcev so dokaj jasne, zahtevajo kar 40-odstotno zvišanje plač, njihovo sprotno usklajevanje z inflacijo, odpravo plačnih stopenj, po katerih so bili nekateri delavci plačani manj, in 32-urni delovni teden. Predsednik sindikata Shawn Fain je pred tednom dni, ko so se pogajanja neuspešno končala, dejal, da je »to odločilni trenutek za našo generacijo. Naše zahteve so upravičene. Denar je na voljo in UAW se je pripravljen boriti do konca.« UAW ima v stavkovnem skladu 825 milijonov dolarjev. S tem denarjem naj bi delavcem nadomestil po 500 dolarjev na teden, člane pa bi lahko finančno podpiral kakšne tri mesece.

Prenizke plače

Podružnica kitajskega podjetja BYD v ameriškem Los Angelesu FOTO: Linuxthink/Wikimedia Commons CC BY-SA 4.0

Kot enega od razlogov za prekinitev pogajanj o kolektivni pogodbi in za odločitev, da bodo svoje zahteve poskušali pridobiti s pomočjo stavke, so v sindikatu UAW navajali tudi ogromne dobičke proizvajalcev avtomobilov v ZDA. Od leta 2013 do 2022 se je njihov čisti dobiček povečal za kar 92 odstotkov in je znašal 250 milijard ameriških dolarjev. V tem času so se plače izvršnih direktorjev povečale za več kot 40 odstotkov, delničarjem pa je bilo izplačanih skoraj 66 milijard dolarjev dividend. Najbolje plačana je bila lani predsednica uprave General Motorsa Mary Barra, ki je zaslužila kar 22 milijonov dolarjev.

Najvišje plačilo za delavca je v skladu s kolektivno pogodbo iz leta 2019 znašalo 32 dolarjev na uro. Začetniki začnejo pri 18 dolarjih na uro, začasni delavci pa dobijo 15 dolarjev, kolikor dobijo tudi najslabše plačani v restavracijah. Medtem ko so si vodilni izplačevali velike vsote, je vrednost delavske plače v zadnjih štirih letih padla za več kot tri odstotke. V sindikatu UAW so zato odločeni, da bodo zaostrovali stavko, dokler ne bodo popustili tudi v upravah vseh treh velikih podjetij.

Eden od pogajalcev je pred dnevi izjavil: »Če si član uprave omogoča 22-odstotno povišanje v enem samem letu in če to pomnožite s štirimi leti, kolikor zajema naš sporazum, podpisan pred pandemijo, je njegova povišica 68-odstotna. Lahko si privošči uro za 50.000 dolarjev in dvorec v Mehiki. Naši delavci pa si komajda lahko kupijo avtomobil, ki ga izdelajo, kaj šele, da bi živeli ameriške sanje.«

Predsednikova podpora

Ameriški predsednik Joe Biden in predsednica uprave General Motorsa Mary Barra na lanskem avtomobilskem sejmu v Detroitu FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Tudi ameriški predsednik Joe Biden je v petek podprl avtomobilske delavce: »Nihče si ne želi stavke, vendar spoštujem pravice delavcev, da izkoristijo svoje možnosti v okviru sistema kolektivnih pogajanj, in razumem njihove frustracije,« je dejal v kratkem in nenačrtovanem nastopu v Beli hiši. Korporacije je pozval, naj rekordne dobičke delijo z delavci. Hkrati je v Detroit, kjer je sedež velikih treh, kot popularno imenujejo največje ameriške avtomobilske tovarne General Motors, Ford in Stellantis, poslal svoja pomočnika, sekretarko za delo Julie Su in svetovalca za gospodarstvo Gena Sperlinga, ki naj bi pomagala poiskati skupni jezik med upravami podjetij in sindikati. Za zdaj nista dosegla vidnega uspeha.

Analitiki in tudi v upravah vseh treh podjetij opozarjajo, da utegne biti stavka usodna za ameriško avtomobilsko industrijo. Pravijo, da se ne bodo mogli uspešno in učinkoviti preusmeriti v večjo proizvodnjo električnih avtomobilov, da bo največ koristi od stavke imel drugi največji proizvajalec električnih avtomobilov Tesla, katerega delavci niso člani sindikata, zlasti pa tuji proizvajalci avtomobilov, v prvi vrsti Japonci, Kitajci in Evropejci, ki se jim je že veliko bolj kot Američanom uspelo preusmeriti v proizvodnjo električnih in hibridnih vozil. Zato, pravijo, zna biti ta stavka zgodovinska in prelomna, saj utegne začrtati prihodnost klasične ameriške avtomobilske industrije, ki je kot povsod drugod po svetu ena najpomembnejših generatorjev gospodarskega razvoja.