NOGOMET

Naša reprezentanta Petar in Jasmin sta resnično srčna fanta

Stojanović in Kurtić ob vnovični uvrstitvi Slovenije na prvenstvo nista skrivala čustev. Prvi je osrečil navijača Boža, drugi ni pozabil svojih v Beli krajini.
Fotografija: Nogometaši so povezali in osrečili Slovenijo. Foto: Dejan Javornik
Odpri galerijo
Nogometaši so povezali in osrečili Slovenijo. Foto: Dejan Javornik

Okoli pol dveh zjutraj sva prišla domov,« nam pove Božo Kostadinovski, ki v svojem kombiju opravlja službo, razvaža pakete, v prostem času pa na veliko osrečuje ljudi. Dober človek je, v zadnjih letih je s svojim društvom Srčni lev in dobrodelnostjo vrnil dostojanstvo številnim pomoči potrebnim. V ponedeljek zvečer si je s sinom Tristanom privoščil moški večer: odšla sta v Stožice navijat za nogometno reprezentanco Slovenije in doživela trenutke, ki se jih bosta še lep čas spominjala.

Božo in Tristan si bosta zapomnila potezo Petra Stojanovića. Foto: Facebook
Božo in Tristan si bosta zapomnila potezo Petra Stojanovića. Foto: Facebook

»Vstopnico sem dobil za rojstni dan,« pove Božo, ki je tekmo s sinom spremljal iz prve vrste. »Navijala sva, sin je bil navdušen,« Božo, veliki športni navdušenec, podoživlja epski večer v Stožicah in uvrstitev Slovenije na EP. »Po koncu tekme se so prišli do nas reprezentanti, nas pozdravili. Petar Stojanović pa je stopil do mene, me pogledal, slekel dres in mi ga poklonil. Zahvalil se je za vso podporo. Vesel sem bil. Tudi fotografirali smo se. Potem je Petar odšel v garderobo, mene pa je prešinilo, da bi imel še njegov podpis. Mimo je prišel še Benjamin Verbič in prosil sem ga za pomoč, da bi poklical Stojanovića, ki se je že odpravil v garderobo. To je slišal tudi eden od zaposlenih na Nogometni zvezi Slovenije, izvedel sem, da je bil to vodja varnosti Marko Brelih. Prijazno je stopil do mene, me poslušal, potem pa še aktiviral dva varnostnika, da sta odšla po Petra. Potem se je odpravil tudi sam ponj. Dobrih 15 minut je minilo, vsi so že skoraj odšli, potem pa sta iz garderobe prišla Petar in Marko. Petar se je podpisal, Marko pa je pokazal, da je mož beseda. Lahko bi mu bilo figo mar za vse to, pa je naredil to gesto, držal obljubo, pa še naju s Tristanom sta osrečila,« je Božo v en dah izpovedal svojo zgodbo s Petrom, motorjem naše reprezentance v teh kvalifikacijah, ki je dajal dinamit in gnal lokomotivo naprej. Tudi zato smo v Stožicah povedli z 1: 0, 11-metrovko je izsilil prav Petar, še opomni Božo.

Žoge v Belo krajino

Milan Garič s prijateljem Jasminom Kurtićem v družbi Josipa Iličića; Milan poudari, da Jasmin svojih ljudi v Beli krajini ni pozabil. Foto: Facebook
Milan Garič s prijateljem Jasminom Kurtićem v družbi Josipa Iličića; Milan poudari, da Jasmin svojih ljudi v Beli krajini ni pozabil. Foto: Facebook

Če je bil Petar skala, na kateri je Matjaž Kek zidal reprezentanco kot Jezus Kristus na apostolu Petru Cerkev, potem je dobri duh te reprezentance 34-letni Jasmin Kurtić, ki premore največ nastopov (89) v sedanji generaciji. Je igralec z najdaljšim stažem, od maja 2012 je poleg. Prihajali in odhajali so. Jasmin je ostal, vztrajal in podstavljal hrbet, ko je bilo treba. V tokratnih kvalifikacijah je trpel. Poškodbe mu niso prizanesle (koleno), skorajda so ga onemogočile. A mu je selektor Kek vsakič znova izkazal spoštovanje, ga klical, vedel je, zakaj. Zato ne čudijo Jasminove solze sreče in objem s Kekom po tekmi. »Jasmin je krasen človek, skupaj smo gor rasli v bloku v Kanižarici,« nam pove Milan Garič iz Kanižarice, kraja v Beli krajini, kjer je Jasmin začel svojo športno pot. »Nikoli ni pozabil svojih začetkov, svojih korenin. Večkrat pomaga NK Bela krajina, večkrat je kupil tudi nogometne žoge,« nadaljuje Milan, štiri leta je mlajši od Jasmina, ki je v mlajših letih hitro napredoval. »Prvo pogodbo je podpisal z Novo Gorico, zjutraj me je povabil, da grem z njim. Ko sva šla, mi je povedal, da greva Gorico na podpis pogodbe. Ko sva se vračala, po navadi smo mi fantje organizirali igranje nogometa v Kanižarici, nama ni nihče verjel, da sva bila v Novi Gorici in da je Jasminu uspelo do prve pogodbe,« nadaljuje Milan, ki je minuli ponedeljek navijal za prijatelja v Stožicah, dan za tem pa pridno delal v podjetju Akrapovič v Črnomlju.

»Vsi v firmi v teh dneh govorimo le o nogometu in Jasminu,« nam je povedal Milan, tako iz prve roke izvemo, kako so Belokranjci ponosni na Jasmina. »Tako nogometu posvečenega človeka nisem srečal nikoli,« še pove in pristavi, da se Jasmin rad vrača v Belo krajino, čas, ki ga nima veliko, si vzame predvsem za starše, zdaj si je ustvaril tudi družino. Prijatelji so ponosni nanj, predvsem pa veseli, da se ni spremenil, ostal je Jasmin, letnik '89, iz bloka v Kanižarici. Tudi zavoljo tega odnosa je bil minuli ponedeljek nagrajen.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije