Megakrižarka še ne pluje, a že buri duhove
Januarja prihodnje leto naj bi na krov, pravzaprav na svojih kar dvajset palub, prve goste sprejela doslej največja sodobna potniška križarka na svetu, ki so jo že krstili kot Icon of the Seas (Ikona morij), a kot je mogoče prebrati v nekaterih ameriških medijih, je na družbenih omrežjih načrt podjetja Royal Caribbean International naletel na hladen in odklonilen sprejem.
Ko je junija letos največja potniška križarka doslej zapustila ladjedelnico v finskem Turkuju in šla na prvo poskusno plovbo, so se lastniki z objavami na družbenih omrežjih pohvalili s krstno vožnjo te 365 metrov oziroma 1198 čevljev dolge velikanke, ki je za 300 čevljev daljša od slavnega Titanika! Čeprav bo do prave krstne vožnje januarja prihodnje leto, ko bodo na njen krov prišli tudi prvi gostje, ladja ostala na Finskem, saj jo čaka še montaža luksuzne notranje opreme, so jo spletni komentatorji že pospremili z ogorčenjem. Nekatere moti barvitost toboganov, bazenov in druge opreme, s katero se bo ponašala, drugi so jo poimenovali za »morsko pošast«, tretji kot »bolno ikono«, četrti so napisali, da bo bivanje na njej, kakor da bi počitnice preživljal v Walmartu (veriga ameriških veleblagovnic in trgovskih centrov, op. p.), nekdo je slike s spletne strani podjetja Royal Caribbean, kjer se hvalijo s svojo skorajšnjo pridobitvijo, primerjal s slikami nizozemskega renesančnega slikarja Hieronimusa Boscha, ki je znan po upodobitvah pekla.
365
metrov bo dolga nova največja potniška križarka na svetu.
Ekološki dodatki
Najbrž ni treba poudarjati, da so večino odklonilnih zapisov objavljali nasprotniki množičnih križarjenj, tudi okoljevarstveniki, ki opozarjajo na velike izpuste toplogrednih plinov velikih potniških križark, medtem ko so ljubitelji tovrstnih počitnic naravnost navdušeni. Pa čeprav bo to prva križarka, katere motorji bodo za pogon uporabljali zemeljski plin (LNG), elektriko za ladijske potrebe in razsoljevanje morske vode pa bo pridobivala iz lastne sončne elektrarne. Zaradi tega njeni lastniki trdijo, da je to prva križarka, ki bo bolj ekološka, kot so bile vse do zdaj.
Elektriko za ladijske potrebe in razsoljevanje morske vode bo pridobivala iz lastne sončne elektrarne.
Bo tudi največji plavajoči vodni park na svetu. Na krovu bo namreč šest spektakularnih toboganov, sedem bazenov in devet manjših bazenov z masažnimi šobami. Na dvajsetih palubah, kolikor jih ima ladja, bo lahko 5610 potnikov (toliko jih bo sprejela med normalnimi križarjenji, sicer pa največ 7600), ki bodo svoje prehrambne in pivske potrebe zadovoljevali v kar 40 restavracijah, barih in zabaviščnih centrih. Križarka bo imela 28 vrst namestitev, od navadnih kabin, družinskih sob, posebnih suit s pogledom na morje do kabin za večje skupine. Seveda tako velika ladja potrebuje tudi posadko in vse spremljevalne službe, ki lahko ustrežejo več kot 5000 gostom. Skupaj naj bi bilo na ladji v vsakem trenutku 2350 članov posadke in drugih uslužbencev.
Več potnikov, več zaslužka
Kljub dokaj glasnemu nasprotovanju in viralnemu odklonilnemu mnenju, ki ga je prihod nove velikanske križarke požel v delu ameriške javnosti, pa je zanimanje za prva križarjenja med ljubitelji tovrstnih počitnic neverjetno veliko. Ikona morij bo za začetek opravljala sedemdnevna križarjenja po Karibih. Začetna in končna luka bo Miami na Floridi, najcenejši tedenski paket stane 2000 dolarjev. Kot pravijo v Royal Caribbean, predčasna vplačila za križarjenje z njihovo najnovejšo pridobitvijo dosegajo tako velike številke, kot jih v zgodovini podjetja ne pomnijo. Kot pravijo nekateri poznavalci poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo s križarjenji, bo Ikona morij na teden lastnikom priskrbela vsaj 10 milijonov dolarjev zaslužka!
Vsekakor bo prispevala k še večjemu prihodku družbe Royal Caribbean, ki je bila lani z 8,8 milijarde dolarjev prihodka druga največja družba za organizacijo križarjenj. Največja je prav tako ameriška družba Carnival Corporation, ki je lani zaslužila skoraj 12 milijard dolarjev.
Čeprav se mnogim zdijo križarjenja z velikimi ladjami zelo neprimeren in ekološko sporen način počitnic, pa število ljudi, ki se odločajo za takšno preživljanje prostega časa, raste iz leta v leto. Leta 2009 se je za križarjenje odločilo 17,8 milijona ljudi, v zadnjem predkoronskem letu 2019 kar 29,7 milijona, v času korone so te številke strmoglavile na minimum, a so se že lani povzpele na 20,4 milijona. Za letos predvidevajo, da bo na velikih križarkah svoj dopust preživelo kar 31,5 milijona ljudi po svetu, za leto 2027 pa, da se jih bo za to odločilo kar 39,5 milijona.
Na svetu je bilo do lani v uporabi 323 križark oziroma plavajočih mest, kot jih radi imenujejo, na katerih je bilo prostora za 581.200 potnikov. Križarjenja so že postala pomemben del turistične industrije, ki na leto zasluži več kot 30 milijard dolarjev, zato ni čudno, da se velike organizacije, ki se ukvarjajo s križarjenji, odločajo za čedalje večje in novejše ladje. Ko bo januarja prihodnje leto Ikona morij začela pluti komercialno, bo prevzela primat največji križarki na svetu Wonder of the Seas (Čudež morij), ki je prav tako v lasti Royal Caribbean.
Začetki
Prva križarka na svetu, ki je bila načrtno zgrajena za luksuzna križarjenja, je bila nemška ladja Prinzessin Victoria Luise, ki jo je dizajniral Albert Ballin, direktor močne pomorske družbe Hamburg-America Lines, ki je skrbela za prevoz ljudi iz Evrope čez Atlantik. Splavili so jo leta 1900 in bila je načrtovana kot luksuzna jahta s 120 kabinami in dolžino 124 metrov. Poleg jedilnice in družabnega prostora sta bili na ladji knjižnica s čitalnico ter telovadnica. Njena prva pot je bila iz Hamburga do New Yorka in naprej do Karibov. Tam, ob obalah Jamajke, je leta 1907 na morskem dnu končala svojo kratko pot.
