Koprčan Vlatko Čančar je četrti Slovenec z naslovom prvaka lige NBA

Trinajst let je trajalo, da je Slovenija spet dobila košarkarja z naslovom prvaka v najmočnejši košarkarski ligi NBA. Koprčan, danes 26-letni Vlatko Čančar, se je z naslovom prvaka okitil v dresu Denverja, ki je v finalu pometel z Miamijem. Čančar je postal četrti Slovenec s tem naslovom: pred njim je to uspelo Benu Udrihu (v letih 2005 in 2007), Rašu Nesteroviću (2005) in Saši Vujačiću (2009 in 2010). Ko je zadnji med našimi, Vujačić z Lakersi, pred 13 leti postal prvak NBA, je takrat še golobradi Koprčan Vlatko Čančar lahko le sanjal, da bo nekoč segel po zvezdah.

Veterani in veteranke za mlade

Vlatko Čančar, ko je začenjal v dresu ŠD Koš Koper. FOTO: ŠD Koš Koper

Na Obali se je Čane, tako ga kličejo prijatelji, navdušil nad košarko. To ni bilo tako težko, saj je v tistih letih na Obali s svojo srčno in udarno zgodbo prednjačil Košarkarski klub ŠD Koš Koper. Ta je bil ustanovljen leta 1995. V njem so bili zbrani nekdanji košarkarji in košarkarice, ki so poprej nastopali po veteranskih turnirjih doma in v tujini. Rado Krmac, alfa in omega kluba, je okoli sebe zbral prave ljudi, ki so na volonterski ravni delali srčno in povsem profesionalno. Klavdija, Tatjana, Mara in Samo so bili tisti, ki so držali pokonci ta koprski klub. Ki je pridno in pozorno delal z mladimi po šolah. "Bili smo veterani, a smo želeli nekaj narediti za našo mladino, zato smo začeli z otroki. Od prvega razreda naprej. Tako je začel tudi Vlatko. Obiskoval je košarko, interesno dejavnost, na OŠ Dušana Bordona. S tem sovpadajo klubski začetki, trenirali smo še na stari kovinarski šoli v Kopru, ki je delovala v okviru Srednje tehniške šole Koper. Prvi Vlatkov trener je bil Djuro Subotič, potem ga je do starejših pionirjev vodil Aljoša Čandek, za tem sta ga prevzela Gregor Nachbar in Jani Fortuna," se spominja Krmac, s katerim obujamo spomine.

Velik razpon rok

"Vlatko je košarko oboževal. Še posebno rad je igral v napadu in metal na koš, najraje pa trojke. Hitro sem opazil, da ima izjemno velik razpon rok. Eni so se nam smejali, kaj bomo s tem fantom. Mi smo verjeli vanj. To je košarka, včasih tudi zgrešiš pri napovedi, mi smo verjeli v Vlatka. Z njim smo sklenili pogodbo," nadaljuje Krmac.

V tem poletju bo Vlatko pomagal reprezentanci do dobrega rezultata na svetovnem prvenstvu. FOTO: Reuters

Nad košarko je Vlatka navdušil že njegov oče, Vlatko pa je prej treniral tudi nogomet in rokomet, potem pa se dokončno zapisal košarki, kot njegov starejši brat. Je pa Vlatkov vzornik bil in ostal nekdanji slovenski reprezentant Boštjan Nachbar. Prav ŠD Koš Koper je bil tedaj eden prvih klubov v Sloveniji, ki je začel s štipendijami za mlade igralce, tudi Vlatko je bil deležen tega. "A ko je nastopil čas, smo mu seveda dovolili, da se predčasno, kljub pogodbi, preseli v Ljubljano v Olimpiji," pove Krmac, ki je s svojimi sodelavci v svet poslal plejado mladih: v dresu Slovenije še vedno igra Gregor Hrovat, svojčas so bili reprezentanti Matej Rojc, Alen Hodžić in Jaka Brodnik, še danes v regiji navdušuje Jan Rebec, tudi nekdanji "šdkošovec".

ŠD Koš Koper danes ne obstaja več. Konec septembra 2016 sta pod franšizo Primorska sodelovanje sklenila ŠD Koš Koper in KK Lastovka, ki sta v sezono 2019/20 stopila združena v KK Koper Primorska, kar v praksi pomeni, da ni več ne Lastovke ne ŠD Koš. "Žal mi je, ker kluba ni več. Dali smo 20 let svojega življenja, potem pa dali klub nepravim ljudem v roke. Sebi štejem v minus le to, da sem bil eden teh, ki smo pripeljali tedanje sponzorje na Obalo, ni pa se upoštevalo mojega pogoja, da članska ekipa in mladinski pogon ostajata ločeni," se z nekaj nostalgije, predvsem pa grenkobe, na preteklo obdobje ozre Rado Krmac.

Poslikava v mestu

Večni pomnik v Kopru na dosežek rojaka FOTO: mestna občina Koper

So pa Koprčani minuli torek zvečer pokazali spoštovanje do Vlatka. "Če bi mi kdo takrat, ko sem igral na betonskih igriščih pred blokom v Kopru, dejal, da bom prvak v ligi NBA, bi se mu verjetno smejal, še posebno ker sem takrat raje igral nogomet," je bil navdušen Vlatko, ki pravi, da so se mu sanje izpolnile že z vstopom v najmočnejšo ligo na svetu.

V pravkar minuli sezoni je zbral 60 nastopov, v poprečju je igral po 15 minut. Poleg daril in pozornosti pa ga je še posebno navdušila posebna poslikava z njegovo podobo na eni izmed transformatorskih postaj ob koprskem potniškem ladijskem terminalu. Rado ni mogel na proslavo, ker je marljivo delal v svoji gostilni Giordana. Ni pa dvomiti, da se v teh dneh Vlatko ne ustavi pri Radu, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo.