Hepatitisa C pri nas vse manj
Ne morem čakati, se je glasilo geslo ob nedavnem svetovnem dnevu hepatitisa, povzema pa obupan klic množice okuženih v številnih, tudi evropskih državah, kjer je obravnava bolnikov z virusnimi hepatitisi, predvsem s hepatitisom C, krivična. Marsikomu je namreč onemogočeno testiranje, nova zdravila nedostopna, stigmatizacija in diskriminacija sta del vsakdana premnogih. V Sloveniji smo lahko olajšani, da so razmere povsem drugačne, saj naši zdravniki aktivno iščejo okužene, da bi jim čim prej zagotovili ustrezno zdravljenje, preprečili posledice in ustavili nadaljnje širjenje okužbe.
Zgodnje odkrivanje je ključno
Letos smo svetovni dan hepatitisa zaznamovali že šestnajstič, Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa ga je ustoličila 28. julija, na rojstni dan nobelovca Barucha Bloomberga, ki je odkril virus hepatitisa B. V ospredju so bili letos med drugim obnovljena strategija SZO za eliminacijo virusnih hepatitisov, vključevanje cepljenja, testiranja in zdravljenja virusnih hepatitisov v Evropski načrt za boj proti raku, posledice vojne v Ukrajini, pojav hudo potekajočega akutnega hepatitisa nejasnega vzroka pri otrocih in vpliv pandemije covida-19 na obvladovanje virusnih hepatitisov. »V Sloveniji želimo to priložnost izkoristiti za čim boljše informiranje in ozaveščanje splošne javnosti, saj preprečevanje okužb z virusoma hepatitisa B in C oziroma njuno zgodnje odkrivanje in zdravljenje preprečujeta nastanek raka, odpoved delovanja jeter in številne zunajjetrne manifestacije,« je ob svetovnem dnevu pojasnila prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, kjer so v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo MF UL, Slovenskim društvom bolnikov obolelih za virusnim hepatitisom SLOVENIJA HEP in študenti Medicinske fakultete UL iz Projekta Virus pri Društvu študentov medicine Slovenije povabili tudi na akcijo anonimnega brezplačnega testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C.
Izpolnjevanje strategije SZO za eliminacijo hepatitisov B in C do leta 2030 je v svetu zastalo tudi zaradi pandemije, ki je najbolj okrnila prav odkrivanje in zdravljenje kronično okuženih. Samo leto dni tako okrnjenih aktivnosti v svetu povzroči skoraj milijon novih dodatnih okužb, 45.000 presežnih primerov raka na jetrih in 75.000 presežnih smrti. V Sloveniji smo kljub temu s hitro prilagoditvijo smernic obravnave bolnikov preprečili najhujše. Že leta 2021 pa smo nadoknadili izpadle aktivnosti in se letos povsem vrnili na zeleno vejo.
Mnogi se ne zavedajo okužbe
Po svetu še vedno vsako leto umre 1,2 milijona ljudi zaradi posledic hepatitisov B ali C, trije milijoni pa se na novo okužijo. Največ napredka je zaznati na področju cepljenja proti hepatitisu B in zdravljenja hepatitisa C z novimi zdravili, ki vodi v popolno ozdravitev. Glede cepljenja proti hepatitisu B je v Evropi za zdaj le 11 držav doseglo želeni cilj SZO, 95-odstotno precepljenost otrok; Slovenija se je z 79,9-odstotno precepljenostjo zelo slabo odrezala. Glede zdravljenja hepatitisa C pa se je delež zdravljenih po letu 2016 pri nas povečal kar za desetkrat; v Sloveniji ta nenehno narašča že zadnjih 20 let. S strategijo testiraj in zdravi smo odkrili že več kot 80 odstotkov okuženih in jih dve tretjini že tudi pozdravili. Letos zaznamujemo 25 let obstoja nacionalne strategije obvladovanja hepatitisa C, ki je nedvomno obrodila pomembne sadove, saj je Slovenija na poti k njegovi eliminaciji. Medicinska oskrba bolnikov s hepatitisom C je na najvišji možni ravni, ki vključuje enostavno dostopnost do testiranja in zdravljenje z najsodobnejšimi zdravili, za kar gre iskrena zahvala številnim deležnikom. V Sloveniji je trenutno le še 0,07 odstotka ljudi okuženih z virusom hepatitisa C. Danes SZO ocenjuje, da je z virusom hepatitisa B kronično okuženih 296 milijonov, 58 milijonov pa jih je okuženih z virusom hepatitisa C. V Evropi ocenjujejo, da se jih s HCV vsako leto na novo okuži kar 300.000, v nasprotju s HBV, kjer je letni prirastek okuženih 19.000. Najbolj pereč problem je še vedno odkrivanje okuženih, ki se okužbe desetletja ne zavedajo in pogosto pomoč poiščejo šele ob nenadni odpovedi delovanja jeter, nastanku raka na jetrih, ki je dokazano povezan z okužbo s HBV ali HCV, ali resnih zunajjetrnih manifestacijah okužbe s HBV ali HCV. V Evropi le četrtina okuženih s HCV in le desetina okuženih s HBV vesta za svojo okužbo.
Letos pa strokovnjaki ugotavljajo tudi vse več pojavov akutnega hepatitisa A, predvsem izbruh spolno prenesenega med moškimi, ki imajo odnose z moškimi, zato priporočajo preventivno cepljenje tudi proti hepatitisu A, ob potrjenem stiku z okuženim pa še necepljenim poekspozicijsko cepljenje.
Bolezni jeter so postale drugi najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt odraslih aktivnih Evropejcev. Okužbi s HBV in HCV sta odgovorni za 76 odstotkov raka jeter v svetu. Rak jeter, ki je v porastu, je šesti najpogostejši rak in tretji na lestvici najpogostejših vzrokov smrti zaradi rakavih obolenj. Preprečevanje je ključni ukrep za zmanjšanje njegovega bremena. Cepivo proti hepatitisu B je učinkovito in imunogeno ter eno najbolj proučevanih in varnih v zgodovini medicine. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki še niso bili cepljeni, torej predvsem za rojene pred letom 1992, ko je bilo cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok. Ti se od januarja 2020 cepijo že v prvem letu starosti s kombiniranim šestvalentnim cepivom.
