Električni ali plinski, pretočni ali akumulacijski?

Novejši bloki in hiše imajo po večini ogrevanje sanitarne vode urejeno s centralno napeljavo, pri starejših gradnjah pa še marsikje potrebujemo ločen grelnik vode v kopalnici in tudi v kuhinji. Kakšnega izbrati, je odvisno od več dejavnikov, predvsem od porabe, ki jo predvidevamo, ter od prostora, ki ga imamo na voljo.

Bojlerji se med seboj ločijo glede na način delovanja in vir energije, ki vodo ogreva. Po načinu delovanja lahko izbiramo med pretočnimi in akumulacijskimi, glede na vir energije pa med plinskimi in električnimi. Pri tem je najbolje najprej razrešiti naslednje vprašanje: elektrika ali plin. Plinski so priljubljena izbira zlasti zaradi nizke cene plina, njihova glavna pomanjkljivost pa je nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki nastaja pri izgorevanju. To je zlasti problematično v starejših hišah in blokih, kjer je vprašljiva učinkovitost prezračevalnikov. Če se že odločimo za plinskega, je pametno v prostoru namestiti detektor ogljikovega monoksida.

Elektrika je nekoliko dražja, vendar varnejša izbira. Električni in plinski so na voljo v dveh izvedbah, pretočni ali akumulacijski, ki ima različno veliko prostornino. Pretočni segrevajo vodo neposredno, kakor teče skozi cevi, in jih običajno namestimo tam, kjer je poraba tople vode manjša. Res pa je, da se pri pretočnem ne bo zgodilo, da tople vode zmanjka, kot pri akumulacijskem. Ti so različnih velikosti, pri čemer je pri izbiri treba upoštevati dnevno porabo tople vode. Za štiričlansko družino praviloma zadostuje bojler s prostornino od 80 do 100 litrov. To pomeni, da se bodo lahko vsi člani oprhali drug za drugim, ob zmerni porabi, seveda. Prav tako bo vode dovolj za namakanje v polni kadi. Poglejmo še, kolikšna je optimalna temperatura, na katero segrevamo vodo. Za kopanje in prhanje povsem zadošča 45 stopinj, če jo segrevamo na višjo temperaturo, recimo na 60 stopinj, moramo že paziti, da se ne opečemo. Najbrž je odveč pripomniti, da se večja količina vode segreva dlje; v 100-litrskem rezervoarju se bo na 45 stopinj ogrela v štirih urah. Bojlerje imamo po navadi priklopljene ves čas, saj toplo vodo uporabljamo ves dan. Segreta se postopno začne ohlajati, če je ne porabimo. Želeno temperaturo nastavimo z ročnim ali elektronskim nastavkom, praviloma pa je najvišja možna temperatura 85 stopinj. Vsekakor bojler izklopimo, ko smo zdoma dlje časa, tudi le nekaj dni, saj bomo s tem privarčevali energijo. Razen seveda, če je pomembno, da bo topla voda na voljo takoj, ko se vrnemo.
V stanovanju brez centralne ga potrebujemo tudi v kuhinji, če imamo pomivalni stroj, je poraba tople vode precej manjša. V takem primeru zadošča bojler prostornine do 15 litrov, če posodo pomivamo na roke, pa je pametno kupiti večjega, vsaj 30 litrov, še bolje več.

Tako pri kopalniškem kot kuhinjskem seveda upoštevamo prostor, ki ga imamo na razpolago. Večina bojlerjev je okrogle oblike, če ga je treba varčno stisniti v kot, pa lahko najdemo tudi oglate. Vsekakor pa pri nakupu ni pametno preveč stiskati z denarjem, saj ga kupujemo za več let. Zato izberimo energetsko varčnega, ki bo malce višjo ceno upravičil z nižjo porabo energije. Pred nakupom se je dobro posvetovati z izkušenim prodajalcem, montažo pa zaupajmo mojstrom, da ne bo pozneje kakšnih neprijetnih presenečenj pri uporabi.