Atopijski dermatitis lahko zagreni življenje: če zdravljenje zanemarimo, tvegamo zaplete

Glede na podatke, zbrane v Podatkovnem portalu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se je v celotnem lanskem letu zaradi atopijskega dermatitisa v bolnišnicah zdravilo 133 ljudi (64 žensk in 69 moških). Gre za kronično in močno srbečo kožno bolezen, ki se, kot je pred leti v okviru strokovnega srečanja Okolje, podnebje in alergije v Goriških brdih pojasnil Ruben Bizjak, dr. med., spec. pediatrije, pojavlja na omejenih področjih kože, lahko pa se tudi razširi in prizadene kožo celotnega telesa.

Za trikrat več

Bolezen se običajno začne že pri dojenčkih. FOTO: FotoDuets/Getty Images/iStockphoto

Atopijski dermatitis, znan tudi kot atopijski ekcem, je nenalezljiva vnetna kožna bolezen, za katero je značilna suha, luskava, srbeča in razdražljiva koža. Najpogosteje je prizadeta koža na lasišču, vekah, licih, vratu, zgornjem delu prsnega koša, okrog zapestij, gležnjev ter v pregibih velikih sklepov. V različnih starostnih obdobjih se pojavlja na različnih za starost značilnih predelih. Pojavnost se je od 70. let prejšnjega stoletja v industrijsko razvitih državah povečala za od dvakrat do trikrat, prevalenca se povečuje tudi v državah v razvoju. Najpogostejši je pri dojenčkih in otrocih: prizadetih naj bi bilo približno od 15 do 20 odstotkov otrok po svetu, pri okrog 90 odstotkov izmed njih se simptomi pojavijo v prvih petih letih življenja. »Bolezen ima dokaj dobro prognozo, saj v 40 odstotkih v puberteti izzveni,« poudarja Bizjak in še, da je vzrok bolezni, ki se kaže v obliki srbečih, ekcematoidnih žarišč z rosenjem kože, ranicami, razpokami, krastami in tudi luščenjem kože, prirojeno pomanjkanje beljakovine filagrina, ki je ključna pri sintezi zunanje maščobne plasti kože. »Zaradi tega koža prepušča vodo, je zelo suha in občutljiva. Pri otrocih z atopijskim dermatitisom v kar 90 odstotkih potrdimo preobčutljivost na prehranske alergene (kravje mleko, jajce, pšenica, arašidi ...), pri večjih otrocih pa tudi na inhalacijske alergene (pršice, pelod, epitel mačke, psa, plesni).«

Mažemo vsak dan

Ob preobčutljivosti otrokom priporočajo ustrezno dieto oziroma izogibanje inhalacijskim alergenom. Najpomembnejši ukrep, kot nadaljuje Bizjak, je seveda redno vsakodnevno mazanje kože z negovalnimi pripravki, ki so primerni za suho in občutljivo kožo (npr. sindet mila, oljne kopeli in antiseptični losjoni). Bolnike z obsežnimi vnetnimi spremembami zdravijo z lokalnimi protivnetnimi zdravili. »To so inhibitorji kalcinevrina ter lokalni kortikosteroidi, ki jih uporabljamo za močno vneto in zadebeljeno kožo. Ob hudem srbežu priporočamo uporabo antihistaminikov v obliki sirupa oziroma tablet,« sklene Bizjak.

Kravje mleko je lahko eden od alergenov. FOTO: Yulia Molodovskaya/Getty Images

Pri zdravljenju atopijskega dermatitisa je vsekakor dobro upoštevati nasvete zdravnika oziroma se k njemu čim prej zateči po pomoč, saj so ob nezdravljenju mogoče komplikacije. Pomembno je, da si z uporabo krem za suho in občutljivo kožo prizadevamo zmanjšati občutek srbenja in se tako vse bolj izogibati nenehnemu praskanju. Le tako lahko preprečimo bakterijsko okužbo kože, ki lahko čas zdravljenja neprijetno podaljša. Pozor, tegoba lahko vztraja tudi v odraslosti, raziskave pa še kažejo, da se pri tistih, ki so v otroštvu trpeli za atopijskim dermatitisom, lahko kasneje razvijejo druga sorodna stanja, kot sta astma in alergijski rinitis. In še, bolezen lahko v odraslosti doleti tudi tiste, ki v otroštvu niso imeli težav, po ocenah naj bi imel atopijski dermatitis vsak dvanajsti odrasel.