OSTUDNO DEJANJE

Tatovi polomili vojnega veterana, krajani iz okolice romskega naselja razmišljajo o vaških stražah

Anton Piltaver na svojem dvorišču sredi noči zalotil trojico, ki ga je po udarcih še posprejala s solzivcem. Krajani iz okolice romskega naselja Gazice razmišljajo o vaških stražah.
Fotografija: Komaj se je privlekel do sosedov. Fotografije: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Komaj se je privlekel do sosedov. Fotografije: Tanja Jakše Gazvoda

»V dveh vojskah sem bil, služil sem v jugoslovanski, pa tudi v Krakovskem gozdu sem se boril za Slovenijo. Zdaj, ko sem v penziji, imam pa tole: da na svoji zemlji branim svoje premoženje in sem tepen,« je razočaran Anton Piltaver iz Krške vasi, ki bo čez dva meseca dopolnil okroglih sedemdeset. Jezen in razočaran je, v prvi vrsti nad našimi oblastniki, našo državo, ki da s svojo zakonodajo le poglablja romsko problematiko, kar iz dneva v dan bolj občutijo ljudje, ki bivajo v neposredni bližini razraščajočih se romskih naselij. Občani, ki živijo v neposredni bližini naselja Gazice, zdaj resno razmišljajo celo o vaških stražah. Strah jih je, sploh starejši in tisti, ki živijo sami, se počutijo zelo ogrožene.

Zgodilo se je v noči na četrtek. Tone, ki v hiši živi sam, je že spal, ko ga je okoli pol dveh ponoči prebudil ropot, ki je prihajal z dvorišča. Šel je pogledat, kaj se dogaja. Prižgal je luč in v manjšem gospodarskem poslopju za hišo takoj opazil, da se je tam nekaj dogajalo. Premaknjeno je bilo kolo, na traktorski kosilnici je bil privzdignjen pokrov motorja, tudi žaga in laksarca sta bili drugje, kot sta sicer shranjeni. V klet, kjer ima Tone ozimnico, je bilo vlomljeno, na tleh pa bela prazna kanta z odvitim pokrovom.

Skril se je za paradižnik

»Gledam, malo pospravim in si rečem, da takole jaz res nisem pustil. Da torej nekaj ne štima. In sem razmišljal, da se bodo tatiči gotovo še vrnili. Ugasnil sem luč in sedel na klop pri drvarnici. Ni mi bilo treba čakati dolgo, kakšnih 10 minut je morda minilo, ko sem v daljavi, v smeri proti Krki, opazil soj baterije, ki je ugašala in spet svetila. Stopil sem za paradižnik v vrtu, ki je visok in lepo razraščen, tako da sem se skril za njim. Pa sem čakal. Svetloba se je bližala, vidim eno senco, pa drugo in še tretjo,« opisuje nočno dogajanje. Ko je trojica, na glavah so imeli maske, prišla že čisto blizu, se je Anton, ki je v tistem prižgal baterijo, oglasil: »Kaj je zdaj? Kaj delate tukaj?«

Odlomljeno ključavnico je že zamenjal.
Odlomljeno ključavnico je že zamenjal.

»Takrat pa je že padlo, tresk po roki, enkrat, takoj nato še enkrat. Dva udarca sem dobil, ne vem, s čim, a bilo je sila trdo, saj imam nalomljeno podlahtnico in počena dva prsta. So me pa v istem trenutku posprejali s solzivcem. Takole, čisto od blizu, še curek sem videl, kako je letel proti mojim očem. Nekaj besed po cigansko so rekli, nato pa odšli,« je dejal Anton, ki je še dva dni po dogodku čutil pekoč občutek v očeh, takrat pa mu je bilo tako hudo, da je že mislil, da bo umrl.

Nekaj časa po napadu je samo stal, da bi prišel k sebi. Potem se je nekako odvlekel do cisterne, ki jo ima za zalivanje vrta, in si z vodo spral obraz. Ni kaj dosti pomagalo, potem se je nekako privlekel do sosedov. »Tina in Gregor Novak sta mi takoj pomagala, pa poklicala sta policiste, prišel je tudi rešilec, da so me odpeljali na urgenco,« se spominja sogovornik, ki ga v tistem, ko je ogovoril predrzneže, ni bilo nič strah: »Niti pomislil nisem, da me bodo udarili, a očitno so prišli oboroženi kot kakšni policaji. Kaj bi šele bilo, če bi jaz udaril nazaj.« A krajani imajo vse bolj občutek, da se stanje slabša tudi zato, ker policisti pogosto niti nimajo pristojnosti za ukrepanje, če pa že ukrepajo, zadeva ne dobi učinkovitega sodnega epiloga.

Isto noč še en vlom

Krajani v klepetu opozorijo na še eno bistveno napako, ki jo počne naša država: da zdravim in mladim, delovno sposobnim državljanom daje socialne podpore, socialni transferji pa gredo, če imajo še večje število otrok, v nebo, kar je krivično do ljudi, ki delajo ali so si z žulji prislužili skromno penzijo. »In sploh ni pomembno, če kradejo, če so kaznovani, če otrok ne pošiljajo v šole. Nihče se niti ne vpraša, kako imajo lahko vsi vozniške izpite, ko pa je večina nepismenih,« opozarjajo krajani in spomnijo na dogodek, ki se je zgodil poleti, ko so sredi belega dne Romi pretepli 34-letno žensko le zato, ker jih je opozorila, naj za sabo pospravijo smeti. V avgustu so s kamni obmetavali starejšo gospo, pred časom pa so v sosednji vasi pretepli kmeta, ki jih je zalotil, ko so kradli na njegovi njivi. »In naj tisti, ki ne živijo z Romi, ne govorijo, da smo nestrpni. Naj pridejo in poskusijo,« sporočajo vaščani.

O ropu v Krški vasi so poročali tudi s Policijske uprave Novo mesto, ki so tej novici dodali, da se je v isti noči zgodil še en vlom in to v isti vasi. »V zgodnjih jutranjih urah so na številko 113 poklicali lastniki hiše, prav tako iz Krške vasi, ki so opazili, da je bilo ponoči vlomljeno v nenaseljeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Pregledali so prostore in odnesli kardansko gred, motorno žago in meso iz skrinje. Vse to so našli pri kasnejšem ogledu, tako da so na koncu ugotovili, da so storilci odnesli le nekaj suhomesnih izdelkov in gumijaste škornje. Skupna vrednost ukradenih izdelkov in poškodbe na vratih dveh objektov ocenjujejo na okoli tri tisoč evrov. Policisti domnevajo, da sta dogodka povezana in storilci zaradi zalotitve niso imeli časa odpeljali pripravljenih ukradenih predmetov pod bližnjim kozolcem,« je zapisal Robert Perc.

Izza paradižnika je opazoval dogajanje proti Krki.
Izza paradižnika je opazoval dogajanje proti Krki.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije