REŠENA
Gorenjec jo je leto in pol imel v ujetništvu
Zaščiteno postovko bodo po veterinarski oskrbi poskušali vrniti v naravo. Osumljenec je izdeloval in tudi prodajal pasti za lov na ujede z živo vabo.
Odpri galerijo
KRANJ – Med letoma 2000 in 2018 je bilo 52 odkritih primerov ujetništva zaščitenih ptic. Več jih je namenjenih prodaji kot občudovanju v domačih kletkah. Lovijo jih z mrežami, pastmi, limanicami. Med manjšimi pticami so najbolj iskani liščki, kosi, kalini, med večjimi sove in vse vrste ujed. Cena manjše ptice na črnem trgu dosega od nekaj sto evrov pa do 1500 za ujedo. Višjo ceno dosega samička.
To je nekaj dejstev, ki nam jih je predstavila Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Poudarja, da je nezakonitega zadrževanja v ujetništvu divjih ptic, med njimi tudi zaščitenih, v Sloveniji veliko več, kot si sploh lahko predstavljamo. »Lani smo začeli štiriletni projekt Adriatic Flyway 4, v okviru katerega se ukvarjamo tudi z nezakonitimi zadrževanjem zavarovanih ptic v ujetništvu. Skoraj vsak dan dobimo kakšno novo informacijo o nezakonitem ravnanju, zato apeliramo na ljudi, naj prijavijo, če zasledijo kaj podobnega,« poziva Zagorškova.
Kranjski kriminalisti so namreč na podlagi prijave društva – ki je decembra prejelo anonimno prijavo s fotografijami – prejšnji petek med hišno preiskavo zasegli postovko, ujedo, ki je na seznamu zaščitenih živalskih vrst po uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Kot je zapisal Bojan Kos s PU Kranj, je oseba z območja Gorenjske utemeljeno osumljena, da je iz okolja vzela zaščiteno žival.
Policisti so zaseženo ptico predali v veterinarsko oskrbo v zavetišče za prostoživeče živali na Muto, tam jo je, kot pojasnjuje v društvu, pregledal veterinar Zlatko Golob. »Pregledal jo je in ocenil, da je v dokaj dobri kondiciji, vendar bo potrebna najmanj trimesečne veterinarske oskrbe,« pravijo v društvu, na policiji pa dodajajo, da »po oceni strokovnjaka trenutno ne bi bila zmožna sama preživeti v naravi. Žival bodo v zatočišču poskušali rehabilitirati, njen odpust v naravo bo predvidoma mogoč šele čez nekaj mesecev«.
Nezakonito zadrževanje v ujetništvu ureja kazenski zakonik, ki v 344. členu kot nezakonito opredeljuje posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz ali trgovanje z zaščitenimi divjimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami, zaščitenimi živalmi ali rastlinami ali njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki. »Za dejanje se storilec kaznuje z zaporom do treh let,« pojasnjuje Kos in dodaja, da bodo storilca kazensko ovadili.
»Osumljenec je ptico v ujetništvu zadrževal vsaj dobro leto in pol. Bivala je v neustreznih bivalnih razmerah, saj je bila denimo voda za pitje zamrznjena, kletka ni bila redno čiščena, na dnu so ležala trupla mrtvih ptic, ježa in podobno,« pojasnjuje Zagorškova in dodaja, da je osumljenec sam izdeloval in tudi prodajal pasti za lov na ujede z živo vabo. »Lov na ujede s pastmi je v Sloveniji prepovedan in je kaznivo dejanje,« poudarja tudi sogovornica.
Ljudje po zaznavi suma kaznivega dejanja običajno obvestijo inšpektorat za okolje in prostor. Tudi policija je v zvezi z opisanim dogodkom obvestila pristojni inšpektorat, a je Zagorškova do tega zelo kritična. »Največ prijav v bistvu prejmejo na inšpektoratu, a vsa zadeva tam tudi obstane. Po mojih informacijah v nobenem primeru ni sprejel prav nobene odločitve, sankcije, izrekel kakšne globe,« pravi.
Odgovore smo seveda terjali tudi od pristojnega inšpektorata, a nam jih do zaključka redakcije ni mogel zagotoviti. »Posredovali jih bomo takoj, ko jih pridobimo od strokovnih sodelavcev,« so zapisali na pristojnem ministrstvu.
To je nekaj dejstev, ki nam jih je predstavila Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Poudarja, da je nezakonitega zadrževanja v ujetništvu divjih ptic, med njimi tudi zaščitenih, v Sloveniji veliko več, kot si sploh lahko predstavljamo. »Lani smo začeli štiriletni projekt Adriatic Flyway 4, v okviru katerega se ukvarjamo tudi z nezakonitimi zadrževanjem zavarovanih ptic v ujetništvu. Skoraj vsak dan dobimo kakšno novo informacijo o nezakonitem ravnanju, zato apeliramo na ljudi, naj prijavijo, če zasledijo kaj podobnega,« poziva Zagorškova.
Kranjski kriminalisti so namreč na podlagi prijave društva – ki je decembra prejelo anonimno prijavo s fotografijami – prejšnji petek med hišno preiskavo zasegli postovko, ujedo, ki je na seznamu zaščitenih živalskih vrst po uredbi o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Kot je zapisal Bojan Kos s PU Kranj, je oseba z območja Gorenjske utemeljeno osumljena, da je iz okolja vzela zaščiteno žival.
Policisti so zaseženo ptico predali v veterinarsko oskrbo v zavetišče za prostoživeče živali na Muto, tam jo je, kot pojasnjuje v društvu, pregledal veterinar Zlatko Golob. »Pregledal jo je in ocenil, da je v dokaj dobri kondiciji, vendar bo potrebna najmanj trimesečne veterinarske oskrbe,« pravijo v društvu, na policiji pa dodajajo, da »po oceni strokovnjaka trenutno ne bi bila zmožna sama preživeti v naravi. Žival bodo v zatočišču poskušali rehabilitirati, njen odpust v naravo bo predvidoma mogoč šele čez nekaj mesecev«.
Nezakonito zadrževanje v ujetništvu ureja kazenski zakonik, ki v 344. členu kot nezakonito opredeljuje posedovanje, odvzem, poškodovanje, usmrtitev, izvoz, uvoz ali trgovanje z zaščitenimi divjimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami, zaščitenimi živalmi ali rastlinami ali njihovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki. »Za dejanje se storilec kaznuje z zaporom do treh let,« pojasnjuje Kos in dodaja, da bodo storilca kazensko ovadili.
V kletki mrtve živali, voda za pitje zaledenela
»Osumljenec je ptico v ujetništvu zadrževal vsaj dobro leto in pol. Bivala je v neustreznih bivalnih razmerah, saj je bila denimo voda za pitje zamrznjena, kletka ni bila redno čiščena, na dnu so ležala trupla mrtvih ptic, ježa in podobno,« pojasnjuje Zagorškova in dodaja, da je osumljenec sam izdeloval in tudi prodajal pasti za lov na ujede z živo vabo. »Lov na ujede s pastmi je v Sloveniji prepovedan in je kaznivo dejanje,« poudarja tudi sogovornica.
Največ prijav prejmejo na inšpektoratu, a vsa zadeva tam tudi obstane.
Ljudje po zaznavi suma kaznivega dejanja običajno obvestijo inšpektorat za okolje in prostor. Tudi policija je v zvezi z opisanim dogodkom obvestila pristojni inšpektorat, a je Zagorškova do tega zelo kritična. »Največ prijav v bistvu prejmejo na inšpektoratu, a vsa zadeva tam tudi obstane. Po mojih informacijah v nobenem primeru ni sprejel prav nobene odločitve, sankcije, izrekel kakšne globe,« pravi.
3
leta zapora grozijo Gorenjcu.
leta zapora grozijo Gorenjcu.
Odgovore smo seveda terjali tudi od pristojnega inšpektorata, a nam jih do zaključka redakcije ni mogel zagotoviti. »Posredovali jih bomo takoj, ko jih pridobimo od strokovnih sodelavcev,« so zapisali na pristojnem ministrstvu.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Čas obdarovanja