Drama v Slovenskih Konjicah: zastrupila se je z monoksidom
Ogrevala si je stanovanja.
Odpri galerijo
Osebo so odpeljali na opazovanje v bolnišnico (simbolična fotografija). FOTO: Arhiv Dela
V petek popoldne so policisti na območju Slovenskih Konjic obravnavali zastrupitev osebe v stanovanju z ogljikovim monoksidom. Do zastrupitve je prišlo pri ogrevanju stanovanja s prenosno pečjo. Ena oseba je zaradi zastrupitve ostala na opazovanju v SB Celje.
Ogljikov oksid (po starem monoksid) velja za tihega ubijalca. Je plin brez barve, vonja in okusa, je gorljiv in toksičen. Še posebej nevaren je, ker ga ljudje ne moremo videti, okusiti ali vonjati. V krvi se veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, katerim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo glavobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.
Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. grelnike na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.
Med delovanjem peči, grelnikov ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljkovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.
Vir: Gasilska zveza Slovenije
Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se uporablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (peč na kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. grelnike na zemeljski plin (metan). Ogljikov oksid nastaja tudi med delovanjem motorjev z notranjim zgorevanjem. Tako lahko povečane koncentracije CO najdemo v domačih garažah in v podzemnih garažnih hišah že med običajnim obratovanjem vozil.
Med delovanjem peči, grelnikov ali vozil lahko torej vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov. Ogljikov oksid tudi gori. Spodnja eksplozijska meja znaša 12,5 vol % ali 125.000 ppm. Ta raven je zelo visoka, izjemoma lahko nastane med požarom, ko je oskrba z zrakom omejena. Pri teh vrednostih se lahko CO vname. Pojav v povezavi s tem, ko CO nastaja med požarom in se hipoma vžge ob vstopu svežega zraka, imenujemo povratni udar.
Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom, kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši, kot delež nastanka CO pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči, ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka.
Razlog za to, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljkovega oksida je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren.
Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v stanovanju, kjer imamo peč na trda goriva zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.
Vir: Gasilska zveza Slovenije
Priporočamo
Na Žalah se je velika množica še zadnjič poslovila od Mance Košir (FOTO)
Urška Klakočar Zupančič s temi besedami šokirala, prvi odzivi že tu
Slovenska babica opisala, kako jo je vnukinja grdo ponižala: »Ali veš, da ta malenkost ne more ničesar kupiti, fuj«
Mahniča presenetil »islamski« mikrofon. Poglejte, kaj se sprašuje ... (VIDEO)
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Dvojni praznik ...
Priporočamo
Na Žalah se je velika množica še zadnjič poslovila od Mance Košir (FOTO)
Urška Klakočar Zupančič s temi besedami šokirala, prvi odzivi že tu
Slovenska babica opisala, kako jo je vnukinja grdo ponižala: »Ali veš, da ta malenkost ne more ničesar kupiti, fuj«
Mahniča presenetil »islamski« mikrofon. Poglejte, kaj se sprašuje ... (VIDEO)
