Četverica ni ogoljufala zavarovalnice
»Problem teze tožilstva je, da v celi zgodbi manjkajo avtomobili in dokazi, da do škode in popravil na teh vozilih ni prišlo,« je ljubljanski okrožni sodnik Martin Jančar včeraj razveselil nekdanjega cenilca Zavarovalnice Triglav Gregorja Krašnjo, nekdanjega lastnika mengeškega podjetja Avto A–Ž Zdenka Žinkoviča in Bojana Jagodica Ovna ter Kristiana Robarja, ko jim je podrobneje pojasnil, zakaj lahko mirne vesti odkorakajo s sodišča.
Zaradi pomanjkanja dokazov so bili v 38 jim očitanih točkah obtožnice oproščeni obtožb o storitvi nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije. V preostalih 61 točkah obtožnice je sodišče Žinkoviču, Krašnji in Robarju zaradi zastaranja obtožbo zavrnilo.
Spomnil na tezo tožilstva
Jančar je že prej spomnil na to tezo tožilstva, in sicer da je med letoma 2012 in 2015 Žinkovič kot mehanik priglašal lažne škode na avtomobilih, Krašnja pa je kot cenilec te škode priznaval. Izplačala jih je zavarovalnica. Škoda na avtomobilih naj torej sploh ne bi nastala, prav tako naj jih sploh ne bi popravljali.
203 tisočake je zahtevala zavarovalnica.
Ob tem naj bi uporabili celo ponarejene dobavnice iz podjetja z avtodeli. Kar se tiče Robarja in Jagodica Ovna, sta po prepričanju tožilstva prijavila bodisi zrežirano nesrečo (Jagodic Oven) bodisi poškodbe, nastale na parkirišču s strani enega od tamkajšnjih voznikov (Robar).
Niso imeli dobro čitljivih fotografij poškodb
Po besedah Jančarja je sodišče na sojenju želelo ugotoviti, ali bi lahko sledili omenjeni tezi tožilstva. Tudi s pomočjo sodnih izvedencev, a prav nihče ni mogel z gotovostjo reči, kar je v takih primerih, ko ni neposrednih dokazov, nujno za izrek obsodilne sodbe, da je takrat šlo za lažne poškodbe. Težava je bila tudi v tem, da na razpolago niso imeli dobro čitljivih fotografij poškodb.
Problem teze tožilstva je, da v celi zgodbi manjkajo avtomobili in dokazi, da do škode in popravil na teh vozilih ni prišlo.
»Vse, kar je bilo na razpolago, so bile fotografije cenilca, ki pa je tudi sam pod obtožbo. Pri čemer pa z njih ni bilo mogoče brez dvoma zaključiti, da gre za nanose barve, praske ali kar koli drugega,« je povedal Jančar in jasno dodal: »Če bi v predkazenskem postopku ali v preiskavi vozila pregledali in ugotovili, kateri njihovi deli so bili zamenjani in kdaj, pa da bi imeli tudi vrednost popravila, potem bi takšna obtožba še lahko obstala.«
Kar se tiče dobavnic, je sodnik dodal, da se je med sojenjem izkazalo, da so bile te ponarejene, zato bi se v tem primeru lahko očitalo drugo kaznivo dejanje, »vendar sodišče tega po uradni dolžnosti ne more narediti, ker gre za popolnoma drugo pravno varovano dobrino, ki pa je ni mogoče pokriti v okviru zatrjevanja obstoja kaznivega dejanja goljufije«. Sodišče je Zavarovalnico Triglav s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 203.200 evrov, toliko škode naj bi ji bilo namreč povzročeno, napotilo na pravdo.
