Udarec po žepu

Marsikdo se sprašuje, zakaj se v zadnjem času draži gorivo. Cena najbolje prodajanega goriva eurosuper-95 znaša že 1,327 evra, medtem ko liter dizla dosega 1,27 evra. Na denarnici povprečnega potrošnika se dvig cen že kar lepo pozna. Po eni strani je to posledica rasti cene nafte na svetovnih trgih. V zadnjih dveh letih se je namreč cena sodčka nafte na svetovnem trgu skoraj potrojila, in sicer z 27 dolarjev leta 2016 na več kot 70 za sodček v zadnjih dneh.

Po drugi strani rast cene nafte na svetovnem trgu potrošniki na svojih denarnicah občutimo tako močno predvsem zaradi visokih dajatev. Delež cene nafte v ceni bencina in dizla je namreč samo malo več kot tretjina. Skoraj dve tretjini cene pa zavzemajo različne dajatve, kot so trošarine, DDV, takse za CO2, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije in celo prispevek za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije. To pomeni, da država vsakič, ko natočimo 60-litrski rezervoar goriva, pobere okrog 48 evrov dajatev. K rasti cene nafte na svetovnem trgu sicer prispevajo različni razlogi, kot so nemirne razmere na Bližnjem vzhodu, povezane s Sirijo. Ne smemo tudi zanemariti, da je socialni eksperiment s socialističnim modelom razvoja v Venezueli doživel popoln kolaps in se sesul sam vase. Zato se je proizvodnja nafte v tej državi, ki je bila ena izmed največji proizvajalk v svetu, močno znižala. K dodatnemu zmanjšanju ponudbe nafte na svetovnem trgu je prispevala tudi odločitev držav članic OPEC in Rusije, da omejijo proizvodnjo.

Ob omejevanju ponudbe pa se precej krepi še povpraševanje po nafti, ki je posledica velike gospodarske rasti svetovnega gospodarstva. Gospodarstvo pač poganja energija in z rastjo povpraševanja rastejo tudi cene. In kaj preostane Sloveniji? Mogoče bi bil zdaj pravi čas, da prevetrimo politiko dajatev. Z nižjimi dajatvami bi bile cene goriv v Sloveniji lahko nižje kot v sosednjih državah in potem bi tudi tuji turisti in prevozniki točili gorivo pri nas tako kot nekoč in polnili proračun. Od nižjih cen bencina pa bi imeli koristi tako slovenski vozniki kot državni proračun.