NA EKS
Marija Mica Kotnik: nOgomet in noge na O
Pri mladih aktivnih nogometaših je razmik med koleni centimeter in pol večji kot pri skupini, ki ne igra nogometa. Se zgodba iz kitajske vasice ponavlja?
Odpri galerijo
FOTO: Seventyfour Getty Images/istockphoto
Zdaj, ko je svetovno žogobrcarsko prvenstvo na vrhuncu in nas le še nekaj dni loči od tega, da bomo izvedeli, katera reprezentanca je sestavljena iz bogov vseh bogov, mi je v branje prišla informacija nemške tiskovne agencije.
Poročajo, da je nogomet sicer najbolj priljubljen šport mladih fantov po vsem svetu. A kot kažejo raziskave univerze v Münchnu, aktivno igranje in treniranje nogometa v mladosti lahko povzročita poznejše težave s koleni in posledično oblikovanimi nogami na O.
To, da v nogometu lahko uspejo le tisti, ki se športu zapišejo že v mladosti, je bolj ali manj sveta resnica. Res pa je tudi, kar nenehno poudarjajo številni strokovnjaki, da je uspeh odvisen o t. i. zapisa v mladosti in da je vse to dokaj tesno povezano z zdravstvenimi tveganji. A o tem »strokovnjaki« in menedžerji raje molčijo.
In zdaj k bistvu raziskave münchenske univerze, ki jo je objavil časnik nemških zdravnikov (Deutsches Ärtzteblatt). Ta je namreč pokazala/dokazala, da se tveganje za deformacijo nog povečuje s profesionalnim ukvarjanjem z nogometom v mladosti. In kot še ugotavljajo na univerzi, noge na O niso le lepotna napaka, ampak se v poznejšem obdobju zaradi tega poveča tudi tveganje za artrozo kolen.
Raziskava je pokazala, da je pri mladih aktivnih nogometaših razmik med koleni centimeter in pol večji kot pri skupini, ki ne igra nogometa. Znanstveniki pa domnevajo, da sta za to kriva prav nogometna igra s stalnimi nenadnimi spremembami smeri teka in kronična preobremenitev posameznikov na treningih.
A obstaja tudi dobra novica. Večini mladih, ki trenirajo nogomet, se s tem vprašanjem sploh ni treba ukvarjati. Gre le za skupine igralcev po klubih, ki so izpostavljeni največjim obremenitvam, v vseh drugih primerih velja, da je nogomet šport, ki je na splošno zdrav.
Profesor Helmut Thaller je v študiji primerjal podatke 1344 mladih nogometašev s skupino 1277 mladih, ki se ne ukvarjajo s športom na vrhunski ravni. Dodaja, da podobno tveganje za oblikovanje nog na O obstaja tudi pri tenisu in hokeju na travi, a je primerjava podatkov za resno potrditev na tem področju še pomanjkljiva.
Pred časom, kakih petnajst let je od takrat, se je dopisnik Süddeutsche Zeitunga Kai Strittmatter iz Pekinga odpravil v vasico na obrobju Kitajske, kjer je živelo še kakih 100 žensk s povezanimi nogami. Vedel je, da je njihova življenjska zgodba za oblast boleča. Nastala je zgodba, ki je osupnila.
Povezovanje nog se je uveljavilo v vladavini dinastije Song (960–1279), ko so državi grozili Mongoli in razpad in so si konservativni neokonfucijanci prizadevali za nov red. Takrat so učenjaki v dekliških jamicah v licih videli nevarnost za moške in prepovedali vnovično poroko kitajskim vdovam, kajti »umreti od lakote ni nič, izgubiti čistost pa je velik greh«. Dišeči lotus je bil hkrati neprecenljiv zaklad ženske in velika skrivnost. Sprva je bil pravica in razkošje dvornih dam, kmalu pa so njihov slog začele posnemati prebivalke mest. Na koncu so začeli krčiti noge tudi kmečkim deklicam. Polovica ljudstva se je pohabljala zato, da bi ugajala drugi polovici. Niso nikoli pomislile, da bi se uprle?
Nedovoljen pogled na gole noge je bil isto kot rop devištva. V času obeh zadnjih dinastij Ming in Qing so bile lotosove nožice sinonim za lepoto, pravzaprav za ženstvenost, simbol kreposti in hkrati zapeljivosti. V literaturi najdemo elektrizirajoče prizore: moški, ki ob pogledu na razgaljeno nožico noro vzplamtijo. Tresoče se nihanje med sramežljivostjo in brezsramno naslado nad grehom. Manija, ki se napaja iz zagnojenosti in polomljenih kosti.
Deklici so začeli vezati noge pri petih letih. Kričala je vsako noč kot novorojeno dete. Vsi sosedje so vedeli, kaj se dogaja. Zasovražila je svoja, v sedem slojev ujeta polomljena uda, ki sta bila zdaj ena sama goreča gmota. Samo mati je smela sneti ovoj. Zato, da ga je še tesneje zategnila. Dokler se niso vsi prsti upognili pod podplat. Le palec je smel stati, da je noga dobila obliko luninega krajca, ki so ga opevali cesarji. V drugem letu je mati stisnila prednji del noge k peti, da je nastal lep lok … To je le del zgodbe iz vasice na obrobju Kitajske.
Zdaj se ponavlja. Se mi zdi. V nogometu, za fante. To pa so dokazali raziskovalci münchenske univerze.
Poročajo, da je nogomet sicer najbolj priljubljen šport mladih fantov po vsem svetu. A kot kažejo raziskave univerze v Münchnu, aktivno igranje in treniranje nogometa v mladosti lahko povzročita poznejše težave s koleni in posledično oblikovanimi nogami na O.
To, da v nogometu lahko uspejo le tisti, ki se športu zapišejo že v mladosti, je bolj ali manj sveta resnica. Res pa je tudi, kar nenehno poudarjajo številni strokovnjaki, da je uspeh odvisen o t. i. zapisa v mladosti in da je vse to dokaj tesno povezano z zdravstvenimi tveganji. A o tem »strokovnjaki« in menedžerji raje molčijo.
In zdaj k bistvu raziskave münchenske univerze, ki jo je objavil časnik nemških zdravnikov (Deutsches Ärtzteblatt). Ta je namreč pokazala/dokazala, da se tveganje za deformacijo nog povečuje s profesionalnim ukvarjanjem z nogometom v mladosti. In kot še ugotavljajo na univerzi, noge na O niso le lepotna napaka, ampak se v poznejšem obdobju zaradi tega poveča tudi tveganje za artrozo kolen.
Pri mladih aktivnih nogometaših je razmik med koleni centimeter in pol večji kot pri skupini, ki ne igra nogometa. Se zgodba iz kitajske vasice ponavlja?
Raziskava je pokazala, da je pri mladih aktivnih nogometaših razmik med koleni centimeter in pol večji kot pri skupini, ki ne igra nogometa. Znanstveniki pa domnevajo, da sta za to kriva prav nogometna igra s stalnimi nenadnimi spremembami smeri teka in kronična preobremenitev posameznikov na treningih.
A obstaja tudi dobra novica. Večini mladih, ki trenirajo nogomet, se s tem vprašanjem sploh ni treba ukvarjati. Gre le za skupine igralcev po klubih, ki so izpostavljeni največjim obremenitvam, v vseh drugih primerih velja, da je nogomet šport, ki je na splošno zdrav.
Profesor Helmut Thaller je v študiji primerjal podatke 1344 mladih nogometašev s skupino 1277 mladih, ki se ne ukvarjajo s športom na vrhunski ravni. Dodaja, da podobno tveganje za oblikovanje nog na O obstaja tudi pri tenisu in hokeju na travi, a je primerjava podatkov za resno potrditev na tem področju še pomanjkljiva.
Pred časom, kakih petnajst let je od takrat, se je dopisnik Süddeutsche Zeitunga Kai Strittmatter iz Pekinga odpravil v vasico na obrobju Kitajske, kjer je živelo še kakih 100 žensk s povezanimi nogami. Vedel je, da je njihova življenjska zgodba za oblast boleča. Nastala je zgodba, ki je osupnila.
Povezovanje nog se je uveljavilo v vladavini dinastije Song (960–1279), ko so državi grozili Mongoli in razpad in so si konservativni neokonfucijanci prizadevali za nov red. Takrat so učenjaki v dekliških jamicah v licih videli nevarnost za moške in prepovedali vnovično poroko kitajskim vdovam, kajti »umreti od lakote ni nič, izgubiti čistost pa je velik greh«. Dišeči lotus je bil hkrati neprecenljiv zaklad ženske in velika skrivnost. Sprva je bil pravica in razkošje dvornih dam, kmalu pa so njihov slog začele posnemati prebivalke mest. Na koncu so začeli krčiti noge tudi kmečkim deklicam. Polovica ljudstva se je pohabljala zato, da bi ugajala drugi polovici. Niso nikoli pomislile, da bi se uprle?
Nedovoljen pogled na gole noge je bil isto kot rop devištva. V času obeh zadnjih dinastij Ming in Qing so bile lotosove nožice sinonim za lepoto, pravzaprav za ženstvenost, simbol kreposti in hkrati zapeljivosti. V literaturi najdemo elektrizirajoče prizore: moški, ki ob pogledu na razgaljeno nožico noro vzplamtijo. Tresoče se nihanje med sramežljivostjo in brezsramno naslado nad grehom. Manija, ki se napaja iz zagnojenosti in polomljenih kosti.
Deklici so začeli vezati noge pri petih letih. Kričala je vsako noč kot novorojeno dete. Vsi sosedje so vedeli, kaj se dogaja. Zasovražila je svoja, v sedem slojev ujeta polomljena uda, ki sta bila zdaj ena sama goreča gmota. Samo mati je smela sneti ovoj. Zato, da ga je še tesneje zategnila. Dokler se niso vsi prsti upognili pod podplat. Le palec je smel stati, da je noga dobila obliko luninega krajca, ki so ga opevali cesarji. V drugem letu je mati stisnila prednji del noge k peti, da je nastal lep lok … To je le del zgodbe iz vasice na obrobju Kitajske.
Zdaj se ponavlja. Se mi zdi. V nogometu, za fante. To pa so dokazali raziskovalci münchenske univerze.
