NA KOŽO
Kulturno in fino
A ne bi bilo fino, če bi bili kulturni vsaj en dan?
Odpri galerijo
Ta teden so osnovnošolci iz nekega slovenskega kraja, ki ga nalašč ne bom imenovala, obiskali dom največjega slovenskega poeta. V Vrbo so prišli, še preden je rojstna hiša Franceta Prešerna odprla duri. Pa je učiteljica ob hiši opazila tablo, ki je kazala proti cerkvici svet' Marka. Nič hudega sluteč se je z otročadjo odpravila na krajši sprehod. Napaka!
Gručo otrok in njihove učitelje je s povišanim glasom ogovoril bližnji sosed. Tisti, ki je zaradi služnostne poti in še česa že leta vpleten v spor z občino in še z marsikom. Po besedah otrok se je gospod kar precej razburil. Nič kaj prijazno je vprašal učiteljico, zakaj neki hodijo po njegovi zemlji, in ji navrgel, da bo zdaj zdaj poklical policiste.
Tega baje ni storil – tudi zato, ker je učiteljica elegantno preslišala njegovo prošnjo, naj raportira, od kod so prilomastili v Vrbo. Tega pametna gospa seveda ni storila, se je pa zato kulturno opravičila za zaplet, čeravno še danes ne ve, kaj je storila narobe: zgolj dobronamerno je sledila kažipotu pred Prešernovo hišo, ki brezskrbne obiskovalce (še danes) precej nerodno usmerja proti cerkvici.
No, s takimi vtisi so se otroci ta teden vrnili s poti kulturne dediščine. Simpatično, kajne? Danes že na vsakem koraku, tudi kjer najmanj pričakuješ, srečaš nekoga, ki ti »dober dan« zaželi s tako prefinjeno izbranimi besedami, da bi jih na televiziji povozili podaljšani piski. Pod skoraj vsako objavo na spletu se usuje plaz nič kaj kulturnih izjav in besed samooklicanih poznavalcev, vsesplošnih znalcev in lokalnih veleumov. Da niti ne začnem razpredati o peripetijah za volanom, kjer ti mulec iz desetkrat dražjega in v nulo zloščenega avtomobila vehementno pokaže sredinec, in to samo zato, ker ne spelješ isto sekundo, ko se rumena spremeni v zeleno.
A ne bi bilo fino, če bi bili kulturni vsaj en dan? Pa s tem ne mislim, da bi iz omare povlekli ta boljše obleke in odšli na gledališko predstavo, v opero, muzej ali na recital novodobne poezije. Ma, ne. Za začetek bi bilo fino, če se potrudimo in pospravimo nekaj malenkosti na našem malem vrtičku. Recimo: ne trosimo naokoli jeze, zoprnije in grdih besed. Ne kažemo sredincev. Ne pljuvamo po tleh in po internetu. Bo šlo? Samo za en dan? Pa naj bo ta dan recimo kar jutri, ko je … Kaj že?
Gručo otrok in njihove učitelje je s povišanim glasom ogovoril bližnji sosed. Tisti, ki je zaradi služnostne poti in še česa že leta vpleten v spor z občino in še z marsikom. Po besedah otrok se je gospod kar precej razburil. Nič kaj prijazno je vprašal učiteljico, zakaj neki hodijo po njegovi zemlji, in ji navrgel, da bo zdaj zdaj poklical policiste.
Tega baje ni storil – tudi zato, ker je učiteljica elegantno preslišala njegovo prošnjo, naj raportira, od kod so prilomastili v Vrbo. Tega pametna gospa seveda ni storila, se je pa zato kulturno opravičila za zaplet, čeravno še danes ne ve, kaj je storila narobe: zgolj dobronamerno je sledila kažipotu pred Prešernovo hišo, ki brezskrbne obiskovalce (še danes) precej nerodno usmerja proti cerkvici.
No, s takimi vtisi so se otroci ta teden vrnili s poti kulturne dediščine. Simpatično, kajne? Danes že na vsakem koraku, tudi kjer najmanj pričakuješ, srečaš nekoga, ki ti »dober dan« zaželi s tako prefinjeno izbranimi besedami, da bi jih na televiziji povozili podaljšani piski. Pod skoraj vsako objavo na spletu se usuje plaz nič kaj kulturnih izjav in besed samooklicanih poznavalcev, vsesplošnih znalcev in lokalnih veleumov. Da niti ne začnem razpredati o peripetijah za volanom, kjer ti mulec iz desetkrat dražjega in v nulo zloščenega avtomobila vehementno pokaže sredinec, in to samo zato, ker ne spelješ isto sekundo, ko se rumena spremeni v zeleno.
A ne bi bilo fino, če bi bili kulturni vsaj en dan? Pa s tem ne mislim, da bi iz omare povlekli ta boljše obleke in odšli na gledališko predstavo, v opero, muzej ali na recital novodobne poezije. Ma, ne. Za začetek bi bilo fino, če se potrudimo in pospravimo nekaj malenkosti na našem malem vrtičku. Recimo: ne trosimo naokoli jeze, zoprnije in grdih besed. Ne kažemo sredincev. Ne pljuvamo po tleh in po internetu. Bo šlo? Samo za en dan? Pa naj bo ta dan recimo kar jutri, ko je … Kaj že?
