NA KOŽO
Komentar Vesa Stojanova: Preizkus
Doslej se še nihče ni tako norčeval iz NPU kot ustanove državnega pomena, kakor se zdaj sedanja vlada.
Odpri galerijo
J. Edgar Hoover je bil kontroverzni direktor in ustanovitelj ameriškega zveznega preiskovalnega urada, ki je iz FBI naredil močno in spoštovano zvezno policijo, te so se bali mnogi, kriminalci, goljufi, politiki in ne nazadnje tudi ljudje. Hoover je v desetletjih na čelu FBI in njene predhodnice od leta 1924 do leta 1972 naredil ustanovo, ki je nadzorovala vse pomembne pore ameriškega življenja, tudi zasebno življenje ameriških predsednikov in visokih vladnih ljudi. S tem je mnoge med njimi držal v šahu vse do svoje smrti. Politika se ga ni upala niti dotakniti, pa čeprav so že takrat, danes pa še toliko bolj, vedeli, da početje njega kot direktorja ali pa njegovih pomočnikov in agentov ni bilo vedno povsem skladno s črko zakona.
A FBI je po drugi strani tudi zato zrastel v tako spoštovanja vredno ustanovo. Ko je pred desetletjem slovenska politika ustanavljala Nacionalni preiskovalni urad, je bila ena izmed želja, da bi NPU postal nekaj podobnega kot FBI. Visoko usposobljena kriminalistična služba, za preiskovanje najhujših, najbolj zapletenih in strokovno najzahtevnejših primerov kraj, goljufij, korupcije, hudega gospodarskega in navsezadnje tudi navadnega kriminala.
Seveda si naša politika ne bi zaslužila »laskavega naziva« slovenska politika, če ne bi kmalu začela drezati in se vtikati v delovanje NPU. Nihče ni bil nikoli povsem zadovoljen z njenim delovanjem. A doslej se še nihče ni tako norčeval iz NPU kot ustanove državnega pomena, kot se sedanja vlada. Od marca so se na čelu specializirane kriminalistične službe zamenjali trije šefi, zdaj je prišla tja nova moč. Ves čas so prihajale iz policije vesti, neuradne, seveda, da si največja vladna stranka želi NPU povsem podrediti.
Če je nova šefica NPU res politično nastavljena in bo delala tako, kot ji ukazujejo v kabinetu predsednika vlade, kar ji očita opozicija in del strokovne javnosti, bo kmalu jasno. Pred njo je namreč preizkus. Če bo podpisala dve kazenski ovadbi v aferi Knovs, zoper Žana Mahniča in ministra Tonina, ki naj bi ju imela že na mizi in ju njen predhodnik ni smel več podpisati, potem je še nekaj upanja za NPU. V nasprotnem primeru se lahko poslovimo od ideje o oblikovanju nekakšnega slovenskega FBI, saj bo jasno, da njenega dela ne usmerja stroka, ampak politika.
A FBI je po drugi strani tudi zato zrastel v tako spoštovanja vredno ustanovo. Ko je pred desetletjem slovenska politika ustanavljala Nacionalni preiskovalni urad, je bila ena izmed želja, da bi NPU postal nekaj podobnega kot FBI. Visoko usposobljena kriminalistična služba, za preiskovanje najhujših, najbolj zapletenih in strokovno najzahtevnejših primerov kraj, goljufij, korupcije, hudega gospodarskega in navsezadnje tudi navadnega kriminala.
Seveda si naša politika ne bi zaslužila »laskavega naziva« slovenska politika, če ne bi kmalu začela drezati in se vtikati v delovanje NPU. Nihče ni bil nikoli povsem zadovoljen z njenim delovanjem. A doslej se še nihče ni tako norčeval iz NPU kot ustanove državnega pomena, kot se sedanja vlada. Od marca so se na čelu specializirane kriminalistične službe zamenjali trije šefi, zdaj je prišla tja nova moč. Ves čas so prihajale iz policije vesti, neuradne, seveda, da si največja vladna stranka želi NPU povsem podrediti.
Če je nova šefica NPU res politično nastavljena in bo delala tako, kot ji ukazujejo v kabinetu predsednika vlade, kar ji očita opozicija in del strokovne javnosti, bo kmalu jasno. Pred njo je namreč preizkus. Če bo podpisala dve kazenski ovadbi v aferi Knovs, zoper Žana Mahniča in ministra Tonina, ki naj bi ju imela že na mizi in ju njen predhodnik ni smel več podpisati, potem je še nekaj upanja za NPU. V nasprotnem primeru se lahko poslovimo od ideje o oblikovanju nekakšnega slovenskega FBI, saj bo jasno, da njenega dela ne usmerja stroka, ampak politika.
