NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Odkrivanje tople vode
Pri reformi zdravstvenega sistema je treba postaviti politiko z lobiji vred na stranski tir.
Odpri galerijo
Zdravstveni sistem nam več kot očitno poka po šivih, saj se kriza seli tudi na področje družinske medicine. V zadnjih dneh so zaradi preobremenitev trije družinski zdravniki zapustili Zdravstveni dom Nazarje, enako pa napoveduje še 20 zdravnikov iz Kranja in 16 iz Celja. Še bolj problematične so rekordne čakalne dobe na sekundarni ravni. Za rešitev problema ni treba odkrivati tople vode, ampak samo pogledati, kako imajo urejen zdravstveni sistem v državah, kjer so čakalne dobe bistveno krajše, pacienti in zdravstveni delavci pa veliko bolj zadovoljni. Zadnji zgled, kako je treba reformirati zdravstvo z majhnimi, a pomembnimi ukrepi, lahko najdemo na Švedskem.
Švedska vlada levega centra je v ospredje postavila interes pacienta in logiko, da tisti, ki redno plačuje zdravstveni prispevek, ne sme nedopustno dolgo čakati v vrsti na poseg, ker je navsezadnje to nevarno za zdravje ljudi. Zato bo zasebnim izvajalcem v zdravstvu ponudila enake pogoje kot državnim za skrajšanje čakalnih dob. Pacientov namreč ne zanima, kakšno statusno-pravno obliko ima organizacija, v kateri se zdravijo, oziroma ali je javni zavod ali zasebni. V zameno za vse redno plačane zdravstvene prispevke želijo kakovostno zdravstveno storitev v razumnem roku. V Sloveniji v vrsti na poseg pri specialistih na sekundarni ravni čaka okrog četrt milijona ljudi. Od tega jih okrog šestdeset tisoč čaka nedopustno dolgo, kar pomeni, da je to že nevarno za njihovo zdravje. Če bi pacienti, ki nedopustno dolgo čakajo v vrsti, želeli, tako kot na Švedskem, storitev opraviti pri zasebniku, bi morali zanjo plačati iz lastnega žepa. Torej bi plačali dvakrat, kar ni logično. Izhodišče zdravstvene reforme mora biti uporabniška izkušnja pacientov.
Pacient je prek plačanih prispevkov dejanski plačnik in uporabnik storitve, zato bi moral imeti pravico, da na stroške zavarovalnice sam izbere zdravstvenega izvajalca, če nedopustno dolgo čaka na zdravstveni poseg. Ni treba izumljati tople vode, ampak samo posnemati učinkovite tuje prakse. Pri reformi zdravstvenega sistema je treba prisluhniti pacientom in stroki ter postaviti politiko z lobiji vred na stranski tir.
Švedska vlada levega centra je v ospredje postavila interes pacienta in logiko, da tisti, ki redno plačuje zdravstveni prispevek, ne sme nedopustno dolgo čakati v vrsti na poseg, ker je navsezadnje to nevarno za zdravje ljudi. Zato bo zasebnim izvajalcem v zdravstvu ponudila enake pogoje kot državnim za skrajšanje čakalnih dob. Pacientov namreč ne zanima, kakšno statusno-pravno obliko ima organizacija, v kateri se zdravijo, oziroma ali je javni zavod ali zasebni. V zameno za vse redno plačane zdravstvene prispevke želijo kakovostno zdravstveno storitev v razumnem roku. V Sloveniji v vrsti na poseg pri specialistih na sekundarni ravni čaka okrog četrt milijona ljudi. Od tega jih okrog šestdeset tisoč čaka nedopustno dolgo, kar pomeni, da je to že nevarno za njihovo zdravje. Če bi pacienti, ki nedopustno dolgo čakajo v vrsti, želeli, tako kot na Švedskem, storitev opraviti pri zasebniku, bi morali zanjo plačati iz lastnega žepa. Torej bi plačali dvakrat, kar ni logično. Izhodišče zdravstvene reforme mora biti uporabniška izkušnja pacientov.
Pacient je prek plačanih prispevkov dejanski plačnik in uporabnik storitve, zato bi moral imeti pravico, da na stroške zavarovalnice sam izbere zdravstvenega izvajalca, če nedopustno dolgo čaka na zdravstveni poseg. Ni treba izumljati tople vode, ampak samo posnemati učinkovite tuje prakse. Pri reformi zdravstvenega sistema je treba prisluhniti pacientom in stroki ter postaviti politiko z lobiji vred na stranski tir.
