NA KOŽO
Komentar Mateja Lahovnika: Grozljiva napoved
Matematična napoved posledic drugega vala bi morala spraviti k pameti vse, da se začnejo odgovorno obnašati.
Odpri galerijo
Matematika je eksaktna veda, zato lahko ob danih vhodnih podatkih in funkciji predvidimo gibanje odvisne spremenljivke. Tako je tudi dr. Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko na podlagi prvega vala korone izdelal model, s katerim predvideva možne scenarije dogodkov ob drugem valu.
Po optimističnih napovedih bo na vrhuncu epidemije bolnišnično oskrbo na splošnih oddelkih potrebovalo od 400 do 500 pacientov, okuženih s korono, nekaj manj kot 100 pa zdravstveno pomoč na intenzivnih oddelkih. Proti koncu leta bo skupno število umrlih že med 300 in 400. Počasneje ko bo padala rast števila okuženih, večje bo skupno število okuženih in posledično tudi več smrti. Model zelo realno predpostavlja delo od doma za polovico zaposlenih, študij na daljavo od sredine oktobra in druge, že uvedene spremembe šolanja. Predpostavlja tudi, da bomo zaradi omejitvenih ukrepov imeli trikrat manj stikov, povezanih z opravki in zasebnim življenjem, kot doslej, s čimer bo širitev virusa omejena, ne pa tudi preprečena. Upošteva se tudi, da bo v drugem valu hospitaliziran manjši delež obolelih kot v prvem.
Z drugimi besedami, izhaja iz zelo realnih predpostavk. Matematična napoved posledic drugega vala bi morala spraviti k pameti vse, da se začnejo odgovorno obnašati. Majhna skupina neodgovornih protestnikov ne sme ogrožati javnega zdravja celotne populacije v državi. Pred dnevi so nekateri športniki in navijači ostro kritizirali vlado in NIJZ, ker je zaradi omejitev odpadla ena tekma košarkarjev Olimpije, saj se virus v zaprtih prostorih zelo hitro širi.
Znan je primer iz Maribora, kjer so trije pari na istem igrišču igrali skvoš, ne da bi se srečali. Okuženi igralec je okužil soigralca in še dva para, ki sta igrala za tem, ker se virus prenaša tako prek izdihanega zraka kot tudi površin. Zdravniki opozarjajo, da bo v naslednjih treh tednih število hospitaliziranih samo še naraščalo. Kaj bo potem, je odvisno od (ne)odgovornega obnašanja vsakega od nas. Zdaj res ni čas za politični cirkus in proteste proti nujnim ukrepom vlade, ki jih navsezadnje sprejemajo tudi druge države.
Matematična napoved posledic drugega vala bi morala spraviti k pameti vse, da se začnejo odgovorno obnašati.
Po optimističnih napovedih bo na vrhuncu epidemije bolnišnično oskrbo na splošnih oddelkih potrebovalo od 400 do 500 pacientov, okuženih s korono, nekaj manj kot 100 pa zdravstveno pomoč na intenzivnih oddelkih. Proti koncu leta bo skupno število umrlih že med 300 in 400. Počasneje ko bo padala rast števila okuženih, večje bo skupno število okuženih in posledično tudi več smrti. Model zelo realno predpostavlja delo od doma za polovico zaposlenih, študij na daljavo od sredine oktobra in druge, že uvedene spremembe šolanja. Predpostavlja tudi, da bomo zaradi omejitvenih ukrepov imeli trikrat manj stikov, povezanih z opravki in zasebnim življenjem, kot doslej, s čimer bo širitev virusa omejena, ne pa tudi preprečena. Upošteva se tudi, da bo v drugem valu hospitaliziran manjši delež obolelih kot v prvem.
Z drugimi besedami, izhaja iz zelo realnih predpostavk. Matematična napoved posledic drugega vala bi morala spraviti k pameti vse, da se začnejo odgovorno obnašati. Majhna skupina neodgovornih protestnikov ne sme ogrožati javnega zdravja celotne populacije v državi. Pred dnevi so nekateri športniki in navijači ostro kritizirali vlado in NIJZ, ker je zaradi omejitev odpadla ena tekma košarkarjev Olimpije, saj se virus v zaprtih prostorih zelo hitro širi.
Znan je primer iz Maribora, kjer so trije pari na istem igrišču igrali skvoš, ne da bi se srečali. Okuženi igralec je okužil soigralca in še dva para, ki sta igrala za tem, ker se virus prenaša tako prek izdihanega zraka kot tudi površin. Zdravniki opozarjajo, da bo v naslednjih treh tednih število hospitaliziranih samo še naraščalo. Kaj bo potem, je odvisno od (ne)odgovornega obnašanja vsakega od nas. Zdaj res ni čas za politični cirkus in proteste proti nujnim ukrepom vlade, ki jih navsezadnje sprejemajo tudi druge države.
