NA KOŽO

Komentar Mateja Lahovnika: Cona udobja

Zdravstvo, pokojninski sistem in varnost so v slabem stanju kljub rekordnim prilivom dajatev.
Fotografija:
Odpri galerijo

Gospodarska rast v Evropski uniji in na območju evra je v prvem četrtletju letošnjega leta presegla pričakovanja analitikov. Nekateri politiki že odpirajo šampanjce v prepričanju, da nove krize še dolgo ne bo na obzorju. Ne smemo pa pozabiti, da je bilo podobno tudi pred zadnjo veliko gospodarsko krizo, ko so vsi spregledali prve resne znake ohlajanja gospodarstva.


Najbolj vzbuja skrb, da so nekateri ključni družbeni podsistemi v Sloveniji, kot so zdravstvo, pokojninski sistem ter varnost, v zelo slabem stanju, in to kljub rekordnim prilivom dajatev v proračun ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Če imamo že zdaj ob visoki gospodarski rasti težave, se lahko vprašamo, kaj bo, če se zgodi kriza. Primarno zdravstvo je minuli teden v Kranju komaj še delovalo, tako da so se prvi dan po praznikih pacienti tako rekoč stepli. V državi, ki ima okrog 22.000 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, je skrajno nespodobno, če se ljudje skoraj stepejo, da pridejo do zdravnika.

Slovenija tako vse bolj spominja na lepo alpsko jezero, ki se lepo blešči v soju dobrih statističnih podatkov, spodaj v globini pa ga, v odsotnosti reformnega procesa, počasi najeda gniloba. Streha se popravlja takrat, ko je vreme lepo, in ne sredi neurja. Zato je zdaj čas za resne sistemske ukrepe, in sicer najprej na področju zdravstva, kjer je najbolj kritično. Naš finančni sistem je tokrat res v precej boljši kondiciji kot pred zadnjo krizo, podjetja v Sloveniji pa bistveno manj zadolžena, ampak so pa zato politične razmere na globalni ravni precej bolj negotove.

Najlepši primer shizofrenega delovanja evropskih političnih institucij je Velika Britanija, ki se je že pred dvema letoma odločila, da zapusti EU. Kljub temu so pred dnevi sporočili, da se jim še ni uspelo dogovoriti, kako in kdaj, ter da bodo sodelovali na prihajajočih evropskih volitvah.

Tako že kroži šala, da bo Bosna prej vstopila v EU, kot jo bo Velika Britanija zapustila. Morebitna prihodnja gospodarska kriza bi do konca razgalila neučinkovitost evropskih političnih institucij. Cona udobja visoke gospodarske rasti pa žal ne more večno trajati.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije