NA KOŽO
Komentar Darinke Pavlič Kamien: Halo, nas kdo sliši?
Zadnji primer, kjer smo smešno izviseli, je zgodba z drugim tirom in evropskimi 109 milijoni.
Odpri galerijo
Slovenska politika si mora zastaviti zelo resno vprašanje, kaj na mednarodnem parketu dela narobe, da je nihče ne sliši, ali kaj bi morala delati, pa ne zna, da se ne zmore primerno uveljaviti v EU. Posledično naši projekti, za katere pri Evropski komisiji iščemo sredstva, niso dovolj prepoznani in zato zanje iztržimo drobiž.
Je mogoče, da nimamo dovolj odločnega, jasnega in glasnega nastopa? Je razlog v tem, da nimamo karizmatičnih voditeljev, ki bi jim v EU prisluhnili? Kaj nismo gradili dovolj širokih zavezništev, ki bi nam pri odločitvah dali potrebne glasove z dvigom rok? Ali pa se naši politični voditelji preprosto prehitro menjajo in zato ne utegnemo oblikovati čvrste ekipe, ki bi do institucij v EU zgradila potrebno zaupanje in verodostojnost? Manjka nam ugled. Imidž. Manjka nam dober, odločen, pameten glas in jasna pozicija v EU. To pa oblikujejo ljudje.
Zadnji takšen primer, kjer smo prav smešno izviseli, je zgodba z drugim tirom in evropskimi 109 milijoni. Te je v ponedeljek odhajajoča »naša« evropska komisarka za promet prav ponosno in simbolično, z majhnim čekom, predala prav tako naši ministrici za infrastrukturo. Že ček sam po sebi je bil tako smešno majhen, da je jasno sporočal, kako liliputanski smo v očeh EU.
Za teh 109 milijonov smo sicer močno hvaležni Evropski komisiji za podporo. Denar nam bo prišel še kako prav, saj finančna konstrukcija drugega tira sploh še ni v celoti zaprta. V resnici pa gre pri teh nepovratnih sredstvih EU za smešen denar v primerjavi s tem, kar dobi Hrvaška za svoj most na polotok Pelješac. 357 milijonov evrov.
Mi za naš projekt, ki je del pomembnega evropskega infrastrukturnega koridorja, dobimo skupaj okoli 20 odstotkov končne predvidene cene, Hrvati pa za most, ki rešuje predvsem lokalno življenje tamkajšnjih prebivalcev, kar 85 odstotkov. Pri tem bomo mi naših 27 kilometrov drugega tira gradili z lastnimi strokovnjaki in evropskimi delavci, hrvaški most pa bo gradil kitajski konzorcij.
Vem, bogokletno misel delim. Naši politiki naj se učijo političnega nastopa kar pri sosedih, pa naj bomo še tako navzkriž z njimi. Denarja bi pa znalo biti več.
Zadnji primer, kjer smo smešno izviseli, je zgodba z drugim tirom in evropskimi 109 milijoni.
Je mogoče, da nimamo dovolj odločnega, jasnega in glasnega nastopa? Je razlog v tem, da nimamo karizmatičnih voditeljev, ki bi jim v EU prisluhnili? Kaj nismo gradili dovolj širokih zavezništev, ki bi nam pri odločitvah dali potrebne glasove z dvigom rok? Ali pa se naši politični voditelji preprosto prehitro menjajo in zato ne utegnemo oblikovati čvrste ekipe, ki bi do institucij v EU zgradila potrebno zaupanje in verodostojnost? Manjka nam ugled. Imidž. Manjka nam dober, odločen, pameten glas in jasna pozicija v EU. To pa oblikujejo ljudje.
Zadnji takšen primer, kjer smo prav smešno izviseli, je zgodba z drugim tirom in evropskimi 109 milijoni. Te je v ponedeljek odhajajoča »naša« evropska komisarka za promet prav ponosno in simbolično, z majhnim čekom, predala prav tako naši ministrici za infrastrukturo. Že ček sam po sebi je bil tako smešno majhen, da je jasno sporočal, kako liliputanski smo v očeh EU.
Za teh 109 milijonov smo sicer močno hvaležni Evropski komisiji za podporo. Denar nam bo prišel še kako prav, saj finančna konstrukcija drugega tira sploh še ni v celoti zaprta. V resnici pa gre pri teh nepovratnih sredstvih EU za smešen denar v primerjavi s tem, kar dobi Hrvaška za svoj most na polotok Pelješac. 357 milijonov evrov.
Mi za naš projekt, ki je del pomembnega evropskega infrastrukturnega koridorja, dobimo skupaj okoli 20 odstotkov končne predvidene cene, Hrvati pa za most, ki rešuje predvsem lokalno življenje tamkajšnjih prebivalcev, kar 85 odstotkov. Pri tem bomo mi naših 27 kilometrov drugega tira gradili z lastnimi strokovnjaki in evropskimi delavci, hrvaški most pa bo gradil kitajski konzorcij.
Vem, bogokletno misel delim. Naši politiki naj se učijo političnega nastopa kar pri sosedih, pa naj bomo še tako navzkriž z njimi. Denarja bi pa znalo biti več.
