Najlažje je s prstom pokazati na nekoga drugega in ga okriviti za našo nesrečo. Če ni kriva politika, je zagotovo kriv sosed ali partner, delodajalec, migrant, usoda, medij, udba ali polna luna. Vsi drugi razen nas. In ko sem se preoblačil v maskirnici komercialne televizije, sem izza ovinka ujel prav takšen pogovor.
Ena izmed kandidatk za največjo luzerko leta se je pritoževala nad tem, kako nas neprestano silijo, da smo popolnejši, lepši, vitkejši, mlajši, bolj gladki, blablabla … Seveda sta ji sogovornici hitro prikimavali in iskali vzroke za njihovo stisko v moških, družbi, oglasih...