Kolumna Roka Tamšeta: Iz napake v napako do končne zmage

Nogomet pogosto vzbuja strasti, ki so za s športom neokužene ljudi največkrat povsem nerazumljive. Odkar je na čelo Olimpije leta 2015 prišel ameriški poslovnež srbskega rodu Milan Mandarić, del privržencev kluba do predsednika ljubljanskih nogometašev iz meseca v mesec spreminja stališče, medtem ko drugi ob številnih kadrovskih spremembah v vodstvu kluba in strokovnih ekipah članskega moštva in mladinske šole samo zamahnejo z roko z razlago: »Kdor daje denar, lahko vleče poteze. Pa naj pride na čelo kluba kakšen vrli slovenski poslovnež.«

Del javnosti Mandarića ostro kritizira. Roko na srce, izziva jih tudi sam, saj vsake toliko namiguje na svoj odhod iz Ljubljane, s čimer krepi negotovost glede prihodnosti kluba in zmanjšuje vero množice v njegove resne poslovno-športne namere v našem glavnem mestu. Kot vemo, je v športu glavni gospod Rezultat, pod Mandarićevim vodstvom pa so zmaji v treh sezonah osvojili dva naslova državnega prvaka in enega v pokalnem tekmovanju. Pod takšen izkupiček se rade volje podpiše tudi Zlatko Zahović z vijoličnimi s Štajerske.

Mandarić je v treh letih že osemkrat zamenjal trenerje (na obzorju je že deveta menjava), štirikrat se je razšel s športnimi direktorji, ob lovorikah pa je mu uspelo za rekordna zneska v tujino prodati dva igralca, Ezekiela Hentyja in Andraža Šporarja. Prejšnji teden je pridobil glavnega sponzorja, ki je sicer grenko promocijo na sprednji strani dresov doživel ravno v nedeljskem porazu v derbiju z Mariborom. In zdaj je Olimpija še pred zgodovinskim podvigom, če se ji bo uspelo prek slovaškega Spartaka iz Trnave uvrstiti v skupinski del evropske lige.

Je torej Mandarić zguba ali zmagovalec? Dokončna sodba bo možna po koncu njegove misije v Olimpiji. Bogati stric iz Amerike, kakor ga rad označi razvpiti Zahović, je pri nas pogosto prisluhnil tudi napačnim ljudem. Zakaj je to storil? Ker si upa tvegati in se ne boji storiti napake. In kar je v tem trenutku najpomembnejše: pripravljen jih je popravljati. Vedno znova, do končne zmage.