Kolumna Miše Terček: Kakšno je posmrtno življenje?

Najbrž ni človeka na svetu, ki še ne bi razmišljal o posmrtnem življenju, torej o tem, kaj se zgodi, ko se vam srce na zemlji ustavi. Ne glede na to, ali ste ateisti, katoliki, muslimani, budisti ali katerega drugega prepričanja, je vprašanje, kaj se zgodi, ko umremo, fascinantno in večna intriga, s katero se ukvarjajo tako filozofi in znanstveniki različnih področij kot tudi teologi. Zato ni nič čudnega, da je prav o tem nastala televizijska nadaljevanka, ki poskuša posmrtno življenje predstaviti na sodoben način ter vanj vključiti tako humor in sarkazem kot tudi resnejša filozofska vprašanja, a jih zapakirati v širšim množicam razumljiv in privlačnejši način.

Uvodna zgodba gre nekako tako – nekaj čez trideset let stara Eleanor Shellstrop, ki jo igra odlična Kristen Bell, se znajde v pisarni posmrtnega arhitekta Michaela, ki ga je upodobil osiveli Ted Danson. Slednji ji pojasni, da je umrla in da gre zdaj v posmrtni The Good Place (torej dobri kraj), ker je v življenju očitno naredila več dobrega kot slabega. Vse življenje se namreč vsakemu posamezniku seštevajo točke, doda, in Eleanor je ena od ne ravno številnih srečnic, ki se ji je uspelo prebiti v nekakšna nebesa, kjer so večinoma filantropi, humanitarci in drugi, ki so za časa življenja na zemlji nesebično veliko pomagali drugim.

Kot ji v uvodnem sestanku pojasni Michael, obstaja tudi The Bad Place (torej slab kraj), nekakšen pekel, o katerem pa ne sme govoriti, niti o tem, kaj se tam dogaja, izda pa ji, da so tam številni slavni ljudje in umetniki, od Mozarta do Elvisa Presleyja. »Vse religije so imele le deloma prav, pravzaprav le petodstotno, najbolj pa se je resnici o tem, kaj se zgodi v posmrtnem življenju, približal Kanadčan, ko je pojedel nore gobe, več kot 90-odstotno,« razloži Michael.


Iz njegove pisarne se nato prestavita v kraj, ki je videti kot idealno predmestje, z velikimi hišami, celo graščinami, ljubkim središčem z uličicami in trgi, kjer kar mrgoli prodajaln z zamrznjenim jogurtom najrazličnejših okusov. Torej, vse je tako kot v nebesih. Ni prostora za napake, sovraštvo ali slabo voljo. Vsi so dobre volje in vsak je dobil zase popolno posmrtno življenje, njegov prostor, v katerem biva, se namreč sklada z njegovimi sanjami, fantazijami. Če ste si želeli živeti v gradu, zdaj končno živite v gradu.

Poleg tega pa vam je v Dobri kraj sledila tudi vaša sorodna duša (soulmate), ki je nastanjena kot vaša soseda (ali sosed). Skratka, vse to je veliko informacij za Eleanor, ki kar ne more verjeti, da ji je uspelo priti v nebesa, glede na to, da (kot vidimo iz številnih njenih spominov iz življenja na zemlji, ki se vsake toliko odvrtijo kot odlomki) ni bila najbolj radodarna in prijazna oseba, pravzaprav je bila ravno nasprotno, sebična in nesramna.

Eleanor kaj kmalu ugotovi, da so jo zamenjali in da bi morala biti na njenem mestu neka druga Eleanor Shellstrop, ki je za čuda umrla na isti dan ob isti uri. In tu se zgodba v Dobrem kraju začne zapletati, saj mir, spokoj in srečo tega nedotakljivega kraja začnejo najedati katastrofe – luknje, dež, smeti, ponorele živali in drugo. Eleanor hitro postane jasno, da je prav ona tista, ki povzroča vse to s svojimi sebičnimi dejanji in škodoželjnimi komentarji, saj Dobri kraj vse to reflektira in materializira.


Nima druge izbire, kot da s tem seznani svojo sorodno dušo (ki je v resnici sorodna duša neke druge Eleanor) Chidija, filozofa morale in etike, ki se ji nato po prvotnem upiranju odloči pomagati na njeni poti, da postane dober človek, kar je za človeka kova Eleanor težje, kot si lahko predstavljate, saj ji na vsakem koraku uhajajo sarkastične, cinične in škodoželjne pripombe, poleg tega pa je navajena, da se izogiba pomoči drugim, delu in razmišljanju o komer koli drugem kot zgolj in samo o sebi.

In tako se začne komična drama, ki je posuta s preprekami, v zgodbi simpatične antijunakinje Eleanor pa se kmalu znajde vedno več ljudi, ki odkrijejo njeno skrivnost. Arhitekt Michael, ki igra vlogo nekakšnega župana Dobrega kraja, je ponosen na svoj prvi projekt, ki so mu ga zaupali, zato za vse napake in tegobe, ki se dogajajo v Dobrem kraju, krivi sebe, kar mu močno načne samozavest, zato se vmes odloči celo, da se bo upokojil. Zapletom in komedijam zmešnjav kar ni videti konca.
Kaj dela človeka dobrega in kaj slabega? Se lahko človeštvo razdeli le na dve skupini, eno, ki je kaznovana, in eno, ki je nagrajena? Je svet res črno-bel? Na takšna in drugačna kompleksna vprašanja poskuša na preprost in zabaven način odgovoriti The Good Place.

Serijo, ki vas bo prikovala pred zaslon, saj so posamezni deli dolgi le dobrih 20 minut, torej se zgodbe odvijajo dinamično, je leta 2016 v ZDA premierno predvajala ameriška mega TV-mreža NBC, pri nas pa jo lahko gledamo na Netflixu. Odzivi pa kažejo, da ni priljubljena le pri kritikih, ki hvalijo njeno popularizacijo filozofskih in etičnih vprašanj, saj se je pred nekaj dnevi zaključila že tretja sezona, prihaja pa tudi četrta.