NA EKS
Kolumna Marije Mice Kotnik: Tudi Borut in Marjan bosta starostnika
Da bi se kaj naučili iz prakse nam komaj 280 kilometrov oddaljenega Dunaja, nam velikokrat ne pade na pamet.
Odpri galerijo
Marjan Šarec FOTO: Matej Družnik
Dobrih 41 let je star naš premier Marjan Šarec, naš predsednik Borut Pahor jih bo novembra dopolnil 56. Leta za »vola ubit«, bi rekli naši starši. Energije bi morala imeti za izvoz in načrtov še več. A hudič je, da bosta tudi onadva čez nekaj let vstopila v skupino starostnikov. No, eden prej, drugi kakih petnajst let pozneje.
V Sloveniji se prebivalstvo hitro stara, rojenih po letu 1944, ki spadajo v skupino starejšega prebivalstva, to je starejših od 65 let, je vse več in tudi letniki 1939, torej 80-letniki, so še vedno zelo vitalni. Ob drobnem tisku si sicer že večina natika očala in priznava, da slušni aparati, kadar jih le ne pozabijo doma, pridejo celo zelo prav, večino že krasi umetno zobovje, lasje se redčijo, a še vedno vozijo avtomobil in zdravniki jim brez večjih težav podaljšujejo vozniško dovoljenje ...
Slovenija je pač demografsko gospa zrelih let. In mi z njo!
Revnih starostnikov, ki si morajo plačevati ekstra standard, ki pa ni nič drugega kot osnovno človeško, starostno dostojanstvo, je po domovih za starejše vse več. Vse več je, kot vem, starejših, ki stanujejo po višjih nadstropjih stanovanjskih blokov v mestnih naseljih (brez dvigal) in so skoraj dobesedno odrezani od sveta. In zaradi nizkih pokojnin nemalokrat tudi s praznimi usti in želodci!
V primerjavi s številnimi drugimi, ki imajo polna usta besed o »nujnosti« sprememb na tem področju, no, pa tudi polnimi denarnicami javnega denarja. Veliko rečenega, malo narejenega. Menda ni denarja pa ljudi pa koordinatorjev in kaj naj še naštevam.
Me je pa te dni dobesedno razveselilo sporočilo z Dunaja.
Župan mesta Dunaj Michael Ludwig je v začetku tedna skupaj z mestnim ministrom za socialne zadeve Petrom Hackerjem in direktorico Sklada za socialni Dunaj Anito Bauer predstavil nov strateški koncept za starejše z naslovom Nega in oskrba na Dunaju 2030. Z njim želijo trajnostno poskrbeti za izziv, ki ga s seboj prinaša staranje prebivalstva. Izvedela sem, da je lani na Dunaju živelo 310.781 oseb, starejših od 65 let, v Sloveniji pa da je bilo takšnih oseb istega leta 401.262.
»V avstrijskem glavnem mestu imamo nego starejših dobro organizirano. Pri financiranju moramo biti pozorni na to, da nega za meščane ne bo predstavljala osebnega tveganja,« je povedal dunajski župan. »Precej razširjeno prepričanje, da si lahko ljudje svojo oskrbo organizirajo sami, se je v praksi izkazalo za zmotno. Samo strokovnjaki imajo lahko pregled nad vsemi obstoječimi možnostmi pomoči,« je poudaril mestni minister za socialne zadeve Hacker.
S tokratno nadgradnjo se zavzemajo za čim daljšo zagotovitev samostojnosti starejših in individualno prilagodljive kombinacije storitev. Nove storitve vključujejo projekt večurnega dnevnega spremstva, ki so ga uvedli novembra 2018. Tako nudijo podporo svojcem, ki svoje starejše družinske člane negujejo doma, in jim tako omogočajo lažjo združljivost nege in zaposlitve. Ta ukrep pa razbremeni izvajalce celodnevne nege. Druga novost so daljši delovni časi dnevnih centrov, tudi med vikendi in prazniki, za tiste upokojence, ki še živijo sami ali zanje skrbijo svojci.
Sklad za socialni Dunaj financira ter organizira nego in oskrbo za okoli 60.000 ljudi. S 36.000 naročniki je mobilna oskrba daleč največji segment njihovega delovanja. V primerjavi s Slovenijo, kjer je konec leta 2017 v skupaj 97 splošnih in kombiniranih zavodih za starejše živelo 17.556 oseb, starejših od 65, na Dunaju trenutno 22.200 ljudi živi v eni izmed 91 stacionarnih ustanov, 17 dunajskih dnevnih centrov pa obiskuje 2200 oseb. V letu 2017 je sklad za nego in oskrbo namenil več kot milijardo evrov. Od tega sta bili približno dve tretjini kriti iz javnih sredstev ter ena tretjina iz pokojnin in prejemkov za nego uporabnikov.
Ko sem se spuščala iz četrtega nadstropja v pritličje – seveda, brez dvigala –, mi je misel ušla na Balkan. Tako radi se primerjamo z njim, da le izpademo najboljši. Nemalokrat tudi na starostno-demografskem področju.
Da bi se kaj naučili iz prakse nam komaj 280 kilometrov oddaljenega Dunaja, pa nam velikokrat ne pade na pamet. Kot da se naša Borut in Marjan ne zavedata, da bosta tudi onadva kmalu starostnika.
V Sloveniji se prebivalstvo hitro stara, rojenih po letu 1944, ki spadajo v skupino starejšega prebivalstva, to je starejših od 65 let, je vse več in tudi letniki 1939, torej 80-letniki, so še vedno zelo vitalni. Ob drobnem tisku si sicer že večina natika očala in priznava, da slušni aparati, kadar jih le ne pozabijo doma, pridejo celo zelo prav, večino že krasi umetno zobovje, lasje se redčijo, a še vedno vozijo avtomobil in zdravniki jim brez večjih težav podaljšujejo vozniško dovoljenje ...
Slovenija je pač demografsko gospa zrelih let. In mi z njo!
Revnih starostnikov, ki si morajo plačevati ekstra standard, ki pa ni nič drugega kot osnovno človeško, starostno dostojanstvo, je po domovih za starejše vse več. Vse več je, kot vem, starejših, ki stanujejo po višjih nadstropjih stanovanjskih blokov v mestnih naseljih (brez dvigal) in so skoraj dobesedno odrezani od sveta. In zaradi nizkih pokojnin nemalokrat tudi s praznimi usti in želodci!
V primerjavi s številnimi drugimi, ki imajo polna usta besed o »nujnosti« sprememb na tem področju, no, pa tudi polnimi denarnicami javnega denarja. Veliko rečenega, malo narejenega. Menda ni denarja pa ljudi pa koordinatorjev in kaj naj še naštevam.
Me je pa te dni dobesedno razveselilo sporočilo z Dunaja.
Župan mesta Dunaj Michael Ludwig je v začetku tedna skupaj z mestnim ministrom za socialne zadeve Petrom Hackerjem in direktorico Sklada za socialni Dunaj Anito Bauer predstavil nov strateški koncept za starejše z naslovom Nega in oskrba na Dunaju 2030. Z njim želijo trajnostno poskrbeti za izziv, ki ga s seboj prinaša staranje prebivalstva. Izvedela sem, da je lani na Dunaju živelo 310.781 oseb, starejših od 65 let, v Sloveniji pa da je bilo takšnih oseb istega leta 401.262.
»V avstrijskem glavnem mestu imamo nego starejših dobro organizirano. Pri financiranju moramo biti pozorni na to, da nega za meščane ne bo predstavljala osebnega tveganja,« je povedal dunajski župan. »Precej razširjeno prepričanje, da si lahko ljudje svojo oskrbo organizirajo sami, se je v praksi izkazalo za zmotno. Samo strokovnjaki imajo lahko pregled nad vsemi obstoječimi možnostmi pomoči,« je poudaril mestni minister za socialne zadeve Hacker.
S tokratno nadgradnjo se zavzemajo za čim daljšo zagotovitev samostojnosti starejših in individualno prilagodljive kombinacije storitev. Nove storitve vključujejo projekt večurnega dnevnega spremstva, ki so ga uvedli novembra 2018. Tako nudijo podporo svojcem, ki svoje starejše družinske člane negujejo doma, in jim tako omogočajo lažjo združljivost nege in zaposlitve. Ta ukrep pa razbremeni izvajalce celodnevne nege. Druga novost so daljši delovni časi dnevnih centrov, tudi med vikendi in prazniki, za tiste upokojence, ki še živijo sami ali zanje skrbijo svojci.
Marjan Šarec FOTO: Matej Družnik
Sklad za socialni Dunaj financira ter organizira nego in oskrbo za okoli 60.000 ljudi. S 36.000 naročniki je mobilna oskrba daleč največji segment njihovega delovanja. V primerjavi s Slovenijo, kjer je konec leta 2017 v skupaj 97 splošnih in kombiniranih zavodih za starejše živelo 17.556 oseb, starejših od 65, na Dunaju trenutno 22.200 ljudi živi v eni izmed 91 stacionarnih ustanov, 17 dunajskih dnevnih centrov pa obiskuje 2200 oseb. V letu 2017 je sklad za nego in oskrbo namenil več kot milijardo evrov. Od tega sta bili približno dve tretjini kriti iz javnih sredstev ter ena tretjina iz pokojnin in prejemkov za nego uporabnikov.
Ko sem se spuščala iz četrtega nadstropja v pritličje – seveda, brez dvigala –, mi je misel ušla na Balkan. Tako radi se primerjamo z njim, da le izpademo najboljši. Nemalokrat tudi na starostno-demografskem področju.
Da bi se kaj naučili iz prakse nam komaj 280 kilometrov oddaljenega Dunaja, pa nam velikokrat ne pade na pamet. Kot da se naša Borut in Marjan ne zavedata, da bosta tudi onadva kmalu starostnika.
