Kolumna Boštjana Fona: Obliži in opravičila

Šolsko leto je na polnih obratih. Kot se jih je pričakovalo. Domače naloge so postale težje. Nam, staršem, bolj kot našim zanamcem. Nizajo se kot za stavo, zagotovo jih je več, kot si jih želimo in kot jih povprečna mladež zmore. Prišli smo v fazo, ko panično brskamo po svojih možganih in se prepričujemo, da takih nalog pa mi v šestem razredu že nismo imeli. Kje pa!

Kvečjemu v osmem ali celo v prvem letniku srednje šole! Devetega razreda pa sploh nismo imeli. Poleg še plakati, domače branje, krožki, treningi, dopolnilni pouk, dodatne ure tujega jezika in podobno. Napočil je tudi čas v šolskem času, ko se čaka, kdaj bo počilo. Kaj naj bi počilo vendar? Ja štrajk šolnikov! Vlada je prisegla, zatorej je treba najprej opozarjati, nato pripraviti in še udejanjiti stavko za večje plače, ki so zaposlenim v izobraževanju res odurno nizko odmerjene. Se še niste naučili v vseh teh letih, da so učitelji in preostali, ki jim v delovnem času zvoni šolski zvonec, premalo nagrajeni za svoj trud? Kljub mizeriji v žepih se najdejo šolske brihte, ki vseeno več kot požrtvovalno, več, kot je treba in normalno, skrbijo za našo mladež. Predvsem so nabriti taki, ki so sveto prepričani, da so mobilniki in tablični računalniki hudičevo delo in mora mladina, namesto da bi se poneumljala z igricami pred ekrani, več zdravo migati. Obvezno jih je treba poriniti v telesno aktivnost in amen.

Prvi športni dan je po navadi planinski. Ker Slovenci in gore, to smo pač kot rit in srajca. Otročadi po navadi rečejo, da gredo malo v klanec do ene planinske bajte in nazaj. Točnega opisa poti v beležkah ni. Redki roditelji so gorniško izobraženi, zato se deco pošlje na dan za hribovsko aktivnost s sendvičem in sokom ter večinoma primerno obutvijo za nabijanje fuzbala ali teka. Učiteljski zbor otroke nažene v klanec, pa čez kakšne pečine, nato po predolgo razvlečeni poti do točke, kjer pojedo malico. Nato še nazaj. Deklice potočijo kakšno solzo, fantje nekaj časa še napenjajo mišice, nato bentijo vsevprek.

Popoldan, namesto da bi bile otroške glave spočite, ker je telo vsrkalo kisika, pravljično zdravega planinskega, roditelji svojim potomcem sveto obljubljajo, da jih na naslednje športne dneve ne bodo pošiljali. Lepi se jim obliže na noge trdno odločeno, da jim bodo za vse prihodnje športne dneve pisali zdravniška opravičila, pa če cel dan buljijo v ekrane!