NA KOŽO
Kolumna Bojana Budje: Klima
Prva hišna klimatska naprava je bila visoka sedem metrov, dolga 20 in široka šest metrov!
Odpri galerijo
Najbolj blagodejna vseh besed te dni je petčrkovna zloženka klima. Brez nje si mnogi ne znamo predstavljati življenja v teh pasje vročih dneh. Nastopili so, kot velevata mitologija in astrologija. Torej po 20. juliju in lahko s pridevnikom pasji trajajo vse do 23. avgusta. V tem času začne namreč na nebu skupaj s Soncem vzhajati tudi Sirij, najsvetlejša zvezda, ki je denimo starim Egipčanom naznanila bližajočo se poplavo Nila. Sirij so stari Grki pozneje preimenovali v Orionovega psa. V velikega lovca Oriona je bila namreč do ušes in še dlje zaljubljena Diana, boginja Lune, lova in gozdov. Po eni od mitskih razlag je z Apolonovo pomočjo vanj nesrečno izstrelila puščico ter ga ubila. In da ga ne bi nikoli pozabila, je Oriona skupaj z njegovim zvestim psom Siriusom pripela na nebo, kjer je še danes. Zdaj s soncem že osmi dan potujeta po nebu, tem dnem zato pravimo pasji.
In res so! Na srečo pa se je nekje našel inženir tekstilne tovarne v Severni Karolini po imenu Stuart Cramer, ki je že davnega leta 1906 sestavil vlažilno napravo, poimenovano klima. Prvič je bila v kakšen dom postavljena osem let pozneje v Minneapolisu, visoka je bila nepojmljivih sedem metrov, dolga 20 in široka šest metrov. Nakar je razvoj šel svojo pot. Resda ne prav hitro, še danes, sto in nekaj let pozneje, le slaba tretjina slovenskih gospodinjstev uporablja klimo.
Te dni objavljena raziskava energetske učinkovitosti pod Alpami pa vendarle kaže, da že 42 odstotkov Slovencem brez dodatnega hlajenja ni življenja, temu primerno se je prodaja klimatskih naprav pri nas lani povečala za 32 odstotkov. In to navzlic temu, da njihova uporaba v zgolj 25 kvadratov veliki dnevni sobi poveča letni strošek elektrike za 35 evrov.
Za goltno državo je to docela nepomemben znesek; srčno zategadelj upam, da so parlamentarni prostori te dni primerno klimatizirani. Da hladijo vroče glave tistih, ki sestavljajo povolilne koalicije. Le ohlajena glava je lahko trezna in razsodna. Če bi denimo vročekrvnega Gavrila Principa pred sto štirimi leti v Sarajevu hladila klimatska naprava, nemara ne bi streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in zakuhal prve svetovne vojne, ki se je začela prav na današnji dan, 28. julija 1914.
In res so! Na srečo pa se je nekje našel inženir tekstilne tovarne v Severni Karolini po imenu Stuart Cramer, ki je že davnega leta 1906 sestavil vlažilno napravo, poimenovano klima. Prvič je bila v kakšen dom postavljena osem let pozneje v Minneapolisu, visoka je bila nepojmljivih sedem metrov, dolga 20 in široka šest metrov. Nakar je razvoj šel svojo pot. Resda ne prav hitro, še danes, sto in nekaj let pozneje, le slaba tretjina slovenskih gospodinjstev uporablja klimo.
Te dni objavljena raziskava energetske učinkovitosti pod Alpami pa vendarle kaže, da že 42 odstotkov Slovencem brez dodatnega hlajenja ni življenja, temu primerno se je prodaja klimatskih naprav pri nas lani povečala za 32 odstotkov. In to navzlic temu, da njihova uporaba v zgolj 25 kvadratov veliki dnevni sobi poveča letni strošek elektrike za 35 evrov.
Za goltno državo je to docela nepomemben znesek; srčno zategadelj upam, da so parlamentarni prostori te dni primerno klimatizirani. Da hladijo vroče glave tistih, ki sestavljajo povolilne koalicije. Le ohlajena glava je lahko trezna in razsodna. Če bi denimo vročekrvnega Gavrila Principa pred sto štirimi leti v Sarajevu hladila klimatska naprava, nemara ne bi streljal na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in zakuhal prve svetovne vojne, ki se je začela prav na današnji dan, 28. julija 1914.
