Kolumn Dušana Malovrha: Samo fasada

Prvega junija je začel veljati nov gradbeni zakon, ki so ga sprejeli konec lanskega leta. Med drugim prepoveduje vselitev v hišo brez fasade. Ker pa mnogi investitorji z novim zakonom menda niso bili dovolj dobro seznanjeni, je zdaj ministrstvo za okolje in prostor izdalo navodilo inšpektorjem, naj bodo pri nadzoru milostni in sprva izrečejo le ustno opozorilo, rok za odpravo nepravilnosti pa je leto dni ali več, ko gre za izredne socialne okoliščine.

Človek se vpraša, kako je mogoče, da sta bili strokovna in laična javnost kljub armadi piarovcev v državnih ustanovah (in ministrstvo za okolje in prostor ni izjema) tako zelo slabo seznanjeni z novim gradbenim redom, da je zdaj država sama odložila oz. omilila izvedbo veljavnega zakona.

Uporaba hiše brez fasade pomeni številna tveganja, še posebno za pojav vlage in ustrezno zvočno zaščito objekta, nam polagajo na srce zakonodajalci. Zagotovo in pohvale vredno, da država in strokovnjaki skrbijo za neuke državljane, ki iz takšnega ali drugačnega razloga (še) niso oblekli in izolirali svojih domov. Želijo nam predvsem vse dobro, tiste iz neometanih hiš bodo metali šele po letu dni.

Drži, fasade odločilno sooblikujejo podobo kraja, pokrajine, države, da o njihovi energetski pomembnosti ne govorimo. Ko sem se vozil po Bavarskem ali Škotskem, je bilo fascinantno videti prav neverjetno urejenost in ubranost naselij, še zlasti na podeželju. Ampak na jugu Nemčije in na severu Otoka so seveda pred fasadami v nulo spedenali tudi vse drugo. Temelje, recimo. Temelje bajte in družbe.

Ta naša država pa v več kot četrt stoletja obstoja ni zmogla ustanoviti niti finančne policije, kaj šele, da bi zajezila poplavo črnih gradenj. Tako da ob vsej neodločnosti, nedoslednosti in nesposobnosti najbrž res ne bo preostalo drugega kot legalizacija nezakonito zgrajenega. Tudi megalomanskih tranzicijskih vil, ki so na črno zrasle namesto nekdanjih kurnikov, svinjakov, sušilnic sadja. Zato pa se bodo odgovorni toliko bolj odločno lotili fasad.