Kiosk na Times Squaru

Pred tedni je spet prišel v ospredje znameniti kiosk k67, ki ga je oblikoval Saša Mächtig in so ga dolga leta izdelovali v Ljutomeru. Muzej moderne umetnosti iz New Yorka ima ta kiosk v svoji stalni zbirki in ob nedavni razstavi, posvečeni arhitekturi in oblikovanju v ex Yu, ga je opazil predsednik združenja Times Square Alliance in ga dal postaviti sredi znamenitega trga. Po naši logiki ta del velemesta ne potrebuje prav nobene obogatitve, saj se vsak, ki prvič obišče New York, ovekoveči prav na tem trgu. Tako imenovana turistična promocija ni namenjena zgolj tujim gostom ali bolje povedano tujim trgom, ampak se v takšnih mestih konkurenčni boj bije tudi med posameznimi okraji v mestu, celo med ulicami. Prav znan je primer iz New Yorka, ko je del mesta, ki ni bil med najbolj zaželenimi, za bivanje pridobil svetovno slavo zaradi nadaljevanke Seks v mestu. Tako mestni veljaki in načrtovalci dvigujejo atraktivnost različnim delom mesta in med njimi poteka konkurenčni boj za prevlado na trgu. Jasno je, da je materino mleko vsega tega početja prav denar. Atraktivne lokacije pridobivajo ceno, bodisi zaradi tega ker so udobne za življenje, ker so turistično atraktivne, ker so odmaknjene od vsakdanjega vrveža ali česa drugega. Strukturiranost in ritem mesta sta v današnjih časih spreminjajoča se celota, ki nenehno polzi, kot neke vrste plazišče, ki tu in tam spremeni strukturo kakšnega območja. Tudi Ljubljana je eden takih primerov, ko je mesto, predvsem pa njen osrednji del, spremenilo svojo podobo ali bolje povedano, notranjo ergonomijo, ki posameznika podzavestno vodi in mu določa, kako se giblje.

Če je nekoč bilo Trnovo daleč od centra, je danes del tega. Tukaj bi se vprašali, zakaj ljudje, ki upravljajo Times Square, še vedno iščejo novosti in atrakcije za ta del, saj se že danes skoraj ni možno gibati po njem. Prav zaradi tega, da ohranijo atraktivnost pred drugimi ulicami in lokacijami in držijo trg na vrhu priljubljenosti. Pa so postavili Mächtigov kiosk, ker je lep. To, kar je za nekoga lepo, zaznava nekdo drug drugače. Pri nas je ta kiosk simbol časov, ki vzbujajo različne emocije. Ne glede na vse skupaj je dober in gre za vrhunski dosežek industrijskega oblikovanja in arhitekture. Tako njegova zasnova kot modularnost in izvedba so tisto, kar je dandanes še bolj atraktivno, kot je bilo mogoče v časih, ko je nastajal. Spet govorimo o ergonomiji, o tisti nezavedni znanosti, ki poriva naše življenje, a se je ne zavedamo. Od tega, kako se gibljemo v prostoru, do tega, kako izbiramo menije na telefonu. Te ergonomije se zavemo šele tedaj, ko nam nekdo obrne metlo narobe in se pojavi error. Način, ko ne vemo, kako naprej. In ko se tako spreminjajo mesta, so svojo atraktivnost pridobili tudi kioski. Lahko bi rekli, pojavilo se je kiosk gibanje, ki ga zaznavamo s postavljanjem množice različnih paviljonov, začasnih gradenj pa vse do tako imenovanega food truck gibanja. S kioskom, ali je fiksen ali na kolesih, lahko prideš tja, kjer so ljudje.

Kioski prav tako veliko povedo o načinu delovanja družbe. Že sam pogled na trafike in kaj se v njih prodaja in kako, nam veliko pove o ustroju, načinu življenja v družbi. V nekaterih državah so kioski v lasti mega korporacij, neke franšizne zgodbe, dokaj brezosebne, ki zgolj funkcionalno odgovarja na potrebe posameznika, drugje so na primer kioski in trafike v lasti družin, družinski mikrobiznis, kjer se čez dan zvrstijo mati, oče in sin, in je to njihov svet eksistence. Tam bodo zelo hitro vedeli, kateri časopis kupuješ, naročili prav toliko izvodov, ko jih njihove stranke potrebujejo, in te tudi opozorili, ko pride nova številka revije, ki jo kupuješ. Avstrijci prenavljajo parlament. Zaradi tega so v bližini stavbe zgradili začasnega. Kiosk bi lahko rekli. Tam danes odločajo o življenju naroda. K67 je odgovarjal na izzive časa, ko je bil zasnovan. Na izzive in nenehno transformacijo družbenega sistema, v katerem je živel. Modularnost je omogočala, da si zgradil prav takšnega, kot si ga potreboval. Za burek štant, za trafiko, press center ali kaj drugega. Ta koncept, ko se tudi nepremičnine delijo ali šerajo glede na dejansko uporabo, je v današnjem času bolj atraktiven kot kadar koli prej. Tudi to je eno od sporočil kioska na Times Squaru. Mogoče bi ta kiosk veljalo postaviti tudi pri nas. Pa ne zgolj zaradi dejanske uporabe, ampak zaradi ponosa in spoštovanja do lastne pameti.