Hrvati, naši rešitelji

Nekaj mesecev je že od tega, kar sem od znanca slišal, da je bil na obisku pri svojih starših v domu starejših na Hrvaškem. Kako, saj niso Hrvati, sem se začudil. Ne, seveda niso, ampak domovi v lepi njihovi so toliko cenejši, obenem pa povsem spodobni, da sta se mama in ata odločila jesen življenja preživeti čez mejo.
Slovenija s politiki na čelu očitno ni več sposobna zagotavljati osnovnih razmer za bivanje te ranljive skupine prebivalstva. In to kljub temu da nam stalno tumbajo: poskrbite za svoja stara leta, varčujte, nalagajte. In šparamo in vlagamo, država pa nam potem s kakim aktom meni nič tebi nič zbriše celo delnice, katerih nakup je sama reklamirala, denimo banke NKBM. Oblastniki radi ravnajo ravno nasprotno od tistega, kar svetujejo državljanom. Zadnji vnebovpijoč primer so prav domovi za starejše. Čeprav pokajo po šivih in na posteljo čaka še 7000 starostnikov, odgovorni ne rešujejo problema. Zato nas rešujejo – Hrvati. In pri tem dobro zaslužijo na naš račun, hvalabogu.

Kar ne morem verjeti: na Hrvaškem obratuje že okoli 400 manjših zasebnih domov za starejše, tako imenovanih družinskih domov. Čeprav morda ne dosegajo (nad)standardov slovenskih, so 40 odstotkov cenejši, dovolj dobri so in dovolj blizu, da se je zanje odločilo že več sto Slovencev in Slovenk.
Kaj nam pomagajo zapovedani švicarski ali skandinavski normativi, če jih večina potencialnih nosilcev te dejavnosti ne bi mogla dosegati, ljudje pa ne plačati. Zato pa imamo poleg javnih domov za starejše le dva zasebna. Pa še ta dva inšpekcijske službe menda zafrkavajo s takimi zahtevami, da je vprašanje, koliko časa bosta še delovala.
Res, zakaj bi moralo biti dvigalo v vsakem slovenskem družinskem domu?! Nepokretne varovance pač namestimo v pritličju, razloži hrvaška negovalka. In zakaj mora imeti vsaka soba vece in tuš, če pa so ljudje zadovoljni s skupnimi sanitarijami. »Za nas gre, mi smo tukaj, ne pa tisti papirji! se je pred teve kamero v hrvaškem domu pridušala slovenska varovanka. Iz ženice je govorila zdrava pamet. Njeno sporočilo je preprosto in jasno. Veliko vprašanje pa je, ali ga naši birokrati zmorejo in hočejo razumeti.