ŠOLA NEKOČ
Nemška realka, slovenska gimnazija
Višja realka, predhodnica Prve gimnazije Maribor, je bila izrazito nemška šola.
Odpri galerijo
Danes je v stavbi Prva gimnazija Maribor.
Po večletnih pogajanjih med avstrijskim prosvetnim ministrstvom, mariborsko mestno občino in štajersko deželno vlado je 6. septembra 1870 izšel odlok prosvetnega ministra o ustanovitvi mariborske višje realke. Še isto leto je mestni svet sklenil zanjo zgraditi novo poslopje na zahodnem delu zemljišča, ki ga je občina desetletje prej odkupila od grofa Brandisa in na njem uredila park. Tega so 1876. poimenovali po nekdanjem mariborskem županu Tappeinerju, 1899. po v Mariboru rojenem avstrijskem viceadmiralu Tegetthoffu, ga 1919. preimenovali v Jugoslovanski trg, 1941. spet v Tegetthoffov trg, 1945. nazaj v Jugoslovanski in dve leti pozneje v Leninov trg. Leta 1987 so tu postavili spomenik generala Rudolfa Maistra in šest let pozneje po njem poimenovali tudi trg. Mogočno dvonadstropno neorenesančno zgradbo višje realke so po načrtih graškega arhitekta Wilhelma Bücherja dokončali 2. oktobra 1873, nakar so se vanjo takoj vselili dijaki, ki so morali plačevati šolnino.
K. K. Ober-Realschule, kot piše na slikovni strani razglednice iz leta 1900, je bila izrazito nemška šola, saj se je odstotek slovenskih dijakov po ustanovitvi gibal od 15 do 20, pozneje padel na 9 in pred prvo svetovno vojno še nižje. Pouk slovenščine je bil v obdobju do leta 1918 zelo omejen, saj je bil le neobvezen učni predmet. Na realki so se večinoma šolali dijaki iz nemških meščanskih krogov (otroci uradnikov, trgovcev in obrtnikov). V tej dobi so tudi med učitelji prevladovali nemški profesorji, slovenščino pa so poučevali: Franc Fasching, Franc Brelih, Anton Jerovšek, dr. Josip Šorn, Matija Pirc in Franc Voglar. Šele Narodna vlada države SHS je 1918. izdala odlok o obveznem pouku slovenščine za dijake vseh razredov in 1925. je potekala prva matura v slovenščini. Leta 1924 se je realka preoblikovala v osemletno realno gimnazijo, ki je bila med okupacijo spet nemška šola, se 1945. preimenovala v I. gimnazijo, v šolskem letu 1959/60 v Prvo gimnazijo, nato 1981. v Srednjo družboslovno šolo in 1990. dokončno v Prvo gimnazijo Maribor.
K. K. Ober-Realschule, kot piše na slikovni strani razglednice iz leta 1900, je bila izrazito nemška šola, saj se je odstotek slovenskih dijakov po ustanovitvi gibal od 15 do 20, pozneje padel na 9 in pred prvo svetovno vojno še nižje. Pouk slovenščine je bil v obdobju do leta 1918 zelo omejen, saj je bil le neobvezen učni predmet. Na realki so se večinoma šolali dijaki iz nemških meščanskih krogov (otroci uradnikov, trgovcev in obrtnikov). V tej dobi so tudi med učitelji prevladovali nemški profesorji, slovenščino pa so poučevali: Franc Fasching, Franc Brelih, Anton Jerovšek, dr. Josip Šorn, Matija Pirc in Franc Voglar. Šele Narodna vlada države SHS je 1918. izdala odlok o obveznem pouku slovenščine za dijake vseh razredov in 1925. je potekala prva matura v slovenščini. Leta 1924 se je realka preoblikovala v osemletno realno gimnazijo, ki je bila med okupacijo spet nemška šola, se 1945. preimenovala v I. gimnazijo, v šolskem letu 1959/60 v Prvo gimnazijo, nato 1981. v Srednjo družboslovno šolo in 1990. dokončno v Prvo gimnazijo Maribor.
