Zvezdnika pol leta hranili po cevki, med zdravljenjem izgubil 16 kilogramov

Še predobro je poznal grozo in strah, v katera se pomeša tudi seme (prepogosto jalovega) upanja, ki preplavijo družino, ko se priplazi rak. Rak na dojkah je Stanleyju Tucciju leta 2009 vzel prvo ženo Kate, še pred njeno smrtjo pa je trpel skupaj z njo, ko se je bolezni poskušala postaviti po robu z mučnim zdravljenjem. Zato je igralca sesulo, ko so mu zdravniki 2017. odkrili raka na jeziku.

Prepričan je, da je živ le zaradi svoje žene Felicity. FOTO: Dennis Van Tine/future Image

»Z bivšo ženo sva prepotovala ves svet v upanju, da bova zanjo odkrila zdravilo. Zato sem bil, ko sem še jaz zbolel za rakom, v šoku. Bil sem do obisti prestrašen,« priznava Tucci, ki pa je imel več sreče kot pokojna ženas. Raka je premagal, čeprav predvsem po zaslugi sedanje žene Felicity Blunt in svakinje Emily Blunt, ki sta ga morali skoraj zvleči na kemoterapijo in obsevanje.

Dve leti ga je mučila skoraj neznosna bolečina v predelu čeljusti, a kljub rentgenskim slikanjem in pregledom mu zdravniki niso znali povedati, kaj je narobe. Šele ko je tumor na korenu jezika zrasel že do treh centimetrov, so mu povedali, da ima raka, tumor pa je prevelik, da bi ga lahko operirali. »Bil je čudež, da se metastaze niso razširile tudi drugam, ko sem ga imel že tako dolgo,« pravi Stanley, ki pa nikakor ni hotel na zdravljenje. »Ker sem to dal skozi s Kate, sem prisegel, da zaradi mene tega nikomur ne bo treba trpeti. Preveč grozno je.« A se Felicity in Emily nista dali. »Kričečega, brcajočega, upirajočega se sta me zvlekli na zdravljenje. Brez njiju me ne bi bilo več. Felicity je bila čudovita. Še vedno je,« je razkril.

Obsevanje in sedem ciklov kemoterapije so igralcu rešili življenje. »Brutalno. Shujšal sem za 16 kilogramov. Jesti nisem mogel, zato so me pol leta hranili po cevki. Tedaj je bilo vse grozljivega okusa in vonja. Nato pa sem potreboval še več dolgih mesecev, da sem počasi lahko začel jesti trdno hrano, in še dlje, da sem jo začel tudi okušati.« Zlasti to, da ga je bolezen oropala okušanja, je bilo za Tuccija, po katerem se pretaka italijanska kri, katastrofalno, saj je njegova največja strast prav hrana. Zato je bilo »nekaj najbolj vznemirljivega na svetu«, ko je počasi začel pridobivati moč in je lahko spet začel jesti ter okušati.

Groza ga je bilo ob misli, da nikoli več ne bo užival v hrani.

Bolezen ga je ogromno naučila. »Zaradi raka te vsega postane bolj strah, a hkrati ogromno strahu tudi izgubiš. Danes se zaradi njega počutim precej starejšega. A si še vedno želim iti naprej in postoriti marsikaj.«