Zvezdnik, ki zombije privablja z uspešnico Miše Kovača, se rad vrača v rodno Ljubljano
Lansko jesen se je odvrtela sklepna epizoda zadnje, dvanajste sezone postapokaliptične zombijevske serije Živi mrtveci, ki je podirala rekorde gledanosti in se upogibala pod težo nagrad filmske srenje. A ker se gledalci še zdaleč nismo prenajedli krvavih obračunov z mrtvimi, ki pa se večkrat izkažejo za manjše zlo v primerjavi z nasilnimi, krvoločnimi in preračunljivimi ljudmi, ki jih žeja po moči, je televizijska mreža AMC, ki stoji za uspešnico, že pred leti obljubila tudi spin-off serije izvirnih Živih mrtvecev.
1962. se je Željko z družino za pet let vrnil v Ljubljano.
S, seveda, že znanimi obrazi iz originala. In prva od teh serij, v kateri osrednji vlogi prevzameta Lauren Cohan kot Maggie in Jeffrey Dean Morgan kot spreobrnjeni negativec Negan, je minuli konec tedna naposled zaživela na malih zaslonih. Že prva epizoda je postregla tudi z novim zlikovcem, ki bi znal postati celo najokrutnejši in najbolj grozni negativec celotne franšize. »Ni samo in v celoti slab. V postapokaliptičnem svetu vsi iščejo varnost in zaščito, vsak na svoj način. Njegov je pač ustrahovanje,« je o svojem liku, čigar vzdevek je kar The Croat (Hrvat, op. p.), dejal Željko Ivanek, igralec hrvaško-slovenskega rodu.
Nova serija Živi mrtveci: Mesto mrtvih nas popelje v postapokaliptičen Manhattan, odrezan od preostalega sveta. Na eni strani ga terorizirajo živi mrtveci, na drugi pa živi, ki so svoj svet, kolikor ga je pač še ostalo, spremenili v leglo anarhije, nevarnosti in terorja. In prav tu se znajdeta Maggie in Negan, ki poskušata Maggiejinega sina Hershela rešiti iz ugrabiteljevih krempljev, ga iztrgati Hrvatu. Ta je okrutni član razpadle skupine Rešiteljev, ki jih je svojčas s skoraj vselej okrvavljenim kijem Lucille, ovitim z bodečo žico, vodil Negan, od katerega se je Hrvat več kot dobro naučil taktik ustrahovanja. »Kakva šteta (kakšna škoda, op. p.),« brezbrižno pripomni, ko hladnokrvno ubije človeka. In da še dodatno podčrta svojo balkansko kri, se s tovornjaka, s katerim s hrupom privablja žive mrtvece, glasno razlega zimzelenček Miše Kovača, skladba Proplakat će zora.
Željko se je leta 1957 rodil v Ljubljani hrvaškim staršem, že pri njegovi treh letih pa so emigrirali na drugo stran luže, kjer je končal šolanje na prestižni univerzi Yale ter svoje igralske veščine nato pilil na londonski akademiji za glasbo in dramo. Prve korake v svet igre je naredil na gledaliških deskah, na začetku 90. let pa je presedlal tudi že na televizijo in dobil vloge v priljubljenih kriminalnih serijah Zakon v Los Angelesu in Zakon in red, gledali smo ga tudi v vedno in povsod smešnem Fraserju, v uspešnici Na kraju zločina, v Zahodnem krilu in Zoni somraka. A največji uspeh mu je 2008. prinesla vloga odvetnika Raya Fiskeja v odvetniški seriji Nevarna igra, saj mu je tedaj prikimala tudi kritiška srenja z emmyjem za stransko vlogo. »Imel sem srečo, da sem lahko spet igral ob boku igralskih velikanov, kot sta Glenn Close in Ted Danson. Pa tudi scenarij je bil odličen,« pravi Željko, ki pa ga je vloga – odlični soigralci in zgodba gor ali dol – izstrelila med zvezde. Za tem se mu namreč ni bilo več treba grebsti za vloge in čakati na mučnih avdicijah, temveč so se ustvarjalci serij začeli tepsti zanj in mu sami od sebe, brez avdicij, ponujati vloge.
Postati viden in zaželen igralec v nepregledni množici drugih, ki jih tudi žeja po igralski slavi, ni lahko. A Željku je uspelo. Vseeno pa ni pozabil svojih korenin. Kajti čeprav se danes giblje med hollywoodsko smetano, je še vedno v stikih z otroškim prijateljem iz Ljubljane, z Igorjem. Pred zgolj par leti se je za dlje ustavil v naši prestolnici, saj je svojim angleškim in ameriškim prijateljem želel pokazati, kje se je rodil.
