Po prihodu iz porodnišnice je bila Rihanna kot zombi (FOTO)
Štetje se je maja lani začelo z ničle in začela se je novo obdobje. To velja vsaj za Rihanno, ki je tedaj postala mamica, s čimer se je zanjo spremenilo vse.
»Biti mama je vse. Najbolj noro pri vsem pa je, da se življenja pred tem niti spomnim ne! Poskušam se spomniti časov pred sinom, obstajajo fotografije iz tega drugega življenja. Toda občutja, želje, reči, v katerih si tedaj užival – s tem se ne morem več identificirati. Preprosto, ker nič od tega ni več pomembno.«
Tako je svoje misli po devetih mesecih v vlogi mamice strnila barbadoška pevka, ki s svojo družino krasi naslovnico marčne izdaje revije Vogue. Na sliki ji delata družbo sinček in partner A$AP Rocky. Pa tudi otrok številka dve, ki ji že raste pod srcem, česar pa v času fotografiranja niti sama še ni vedela.
Po rojstvu prvorojenca je Rihanna skoraj izginila z obličja zemlje. Povsem se je posvetila odkrivanju nove dinamike. »Materinstvo je veliko spremenilo. V bistvu si (otroku) nenehno na uslugo,« pojasni, da so prej samoumevne malenkosti, kot je vsakodnevno prhanje, postale dragoceni trenutki. »Ko sem si utrgala čas za kopalnico, je bilo to čisti užitek. Povsem na začetku sem tudi v kopalnico namreč vlekla zibko in med prhanjem brisala zarošeno ogledalo, da sem sinka lahko nenehno imela na očeh.« Pri tem se je spomnila še tiste popolne norije prvih dni po prihodu iz porodnišnice.
»Tega še zdaj ne morem povsem doumeti – kako noro je, da v porodnišnico vstopiš sam, zapustita pa jo nato dve človeški bitji. Prej sva bila z Rockyjem par, nato pa smo bili nenadoma družina treh! O tistih prvih dneh pa skoraj govoriti ne morem, bila sem kot zombi. Nič ne spiš, niti za trenutek. Bila sem čisto paranoična, saj nenadoma ob meni ni bilo več zdravnikov in zdravniških sester, meni in samo meni je bilo zaupano to novo življenje, novo bitje.«
Pevka je zdaj že drugič v blaženem stanju, a je že priznala, da bi si želela še več otrok.
Na novi ritem in dinamiko se je v devetih mesecih že povsem navadila, čeprav ve, da jo najtežje še čaka. Sinka – njegovega imena še vse do zdaj ni razkrila – mora vzgojiti v dobrega in srečnega moškega, kar je v tem svetu gromozanska odgovornost. »Vzgoja temnopoltega moškega je ena najbolj odgovornih stvari na svetu. Nenehno se sprašuješ, v kakšno okolje si ga pripeljal in ali bo resnično moral odraščati na takšnem planetu.«
Materinstvo je vsekakor prišlo s polno malho novih skrbi, kakršnih prej ni poznala. A hkrati je zaradi tega v sebi odkrila novo moč, »občutek imam, da zmorem prav vse«, še bolj pa jo je povezalo s partnerjem. »Sva kot najboljša prijatelja, ki imata otroka. Z otrokom se v partnerstvu sicer vse spremeni, v najinem primeru naju je otrok le še bolj povezal.«
