Med prepirom z očetom legendarna pevka nakracala veliko uspešnico

Amy Winehouse je v svojem prekratkem življenju, ki je leta 2011 ugasnilo pri njenih komaj 27 letih, povedala ogromno. Z glasom in besedili, ujetimi na le dveh albumih. Njena krhkost in ranljivost, notranji nemir in divje besnenje, vse je iskreno vrelo iz njenih pesmi. A čeprav ji vsega ni uspelo izreči, bo zdaj delček sebe, morda celo najbolj skrivni del, razgalila še iz groba.

Njena oče Mitch in mati Janis sta vse od Amyjine smrti zaradi zastrupitve z alkoholom namreč brskala po družinskih albumih, se spominjala hčere in jo še bolje spoznavala prek osnutkov njenih pesmi, na hitro spackanih risb, zapiskov, pisem, dnevnikov. Vse to sta sestavila v knjigo Amy Winehouse: In her words (Amy: v njenih besedah). »Vse najboljše, Amy – ta je zate!« sta zaključila spremno besedo knjigi, ki je izšla malce pred 14. septembrom, ko bi Amy morala dopolniti 40 let.

Ves dobiček knjige bo šel v Amyjin sklad, namenjen pomoči mladim ljudem. FOTO: Amy Winehouse Foundation

Amy z družino FOTO: Amy Winehouse Foundation

Že najstniška Amy

Izstopala je kot svetel žarek. Tako je njeno glasbo videl svet. A da je bila drugačna od ostalih, je vedela tudi že najstniška Amy, ki se med vrstniki v šoli nikoli ni počutila kot del skupine. »Morda sem nekoliko ekscentrična in glasna, celo čudaška, toda le zato, ker me ljudje v resnici ne poznajo. A večina niti ne želi vedeti, kdo sem, povsem zadovoljni so, če o meni razmišljajo kot o trčenki razreda,« se je zaupala svojemu dnevniku in nadaljevala, da je povsem zadovoljna s tem, da je drugačna. »Všeč mi je, da sem glasna in da ne šparam jezika. Takšna pač sem.« Vseeno se je njen dekliški, romantični del že tedaj spraševal, ali bo kdaj srečala fanta, ki je zmešan kot ona. Češnja na vrhu torte pa bi bila, ko bi kot ona oboževal The Beatles. »Mi je ljubezen namenjena ali mi je usojeno, da se bom videvala z lepimi fanti brez možganov?«

Vedela je, da je drugačna od sošolcev, a je to ni motilo. FOTO: Amy Winehouse Foundation

Občutek, da si drugačen od vrstnikov, ter večno spraševanje, ali boš ljubil in bil ljubljen – s tem se verjetno ubada večina pubertetnikov. A ob tem je Amy občasno obšlo tudi tolikšno sovraštvo, da jo je skoraj pogoltnilo. »Včasih sem tako polna sovraštva, da svojega temperamenta ne morem nadzirati. Tedaj se moram dobesedno uleči, da se ohladim. Ta svoj temperament sovražim. Včasih me tako razžira, da postanem telesno nasilna do tistih, ki jih imam rada. In četudi se jim nato še tolikokrat opravičim, tega nikoli ne bodo mogli pozabiti,« je pisala in dodala, da te besede piše prav v trenutkih jeze. »Skozi pisanje nekoliko sprostim to jezo, ki pa jo lahko predrami kar koli. Učitelji, moja družina, največkrat moja lastna neumnost.«

Vse je dokumentirala

Bila je drugačna, hkrati pa tudi običajna najstnica, polna sanj, kaj si želi od življenja. »Hiša na Long Beachu v Miamiju, 300 parov čevljev, čudoviti lasje, za katere bi se že na daleč vedelo, da so moji,« se je znašlo na seznamu ambicij 16-letne Amy, ki si je tedaj želela postati igralka. V dnevnik je zapisala, da želi delati z igralcema Michaelom Madsenom in Stevom Buscemijem: »Posneti želim film, v katerem bi bila grda.« Dvanajsta na njenem seznamu je bila želja, da bi se ljudje po njej zgledovali.

Med njenimi kratkoročnimi cilji za leto 1995, ko je bila stara 12 let, je bilo tudi to, da si neha gristi nohte. FOTO: Amy Winehouse Foundation

Oče in mati sta v knjigi še zapisala, da je bilo v značaju njune Amy tudi to, da opazuje življenje okoli sebe, da je imela obdobje, ko je želela postati novinarka in je v obliki zgodb popisovala svoje dogodivščine z najboljšima prijateljema. »Skoraj obsedena je bila s tem, da vse dokumentira, in si je nenehno nekaj zapisovala.« In nekako tako se je rodil tudi eden njenih največjih hitov, pesem Rehab. Tedaj je bila ravno sredi bučnega prepira z očetom, »nato pa se je nehala kregati in začela na list čečkati svoje misli. Ko je končala, se je vrnila k prepiru tja, kjer ga je prej končala.«