Konec ere kraljice Elizabete II., zdaj je na vrsti Charles
Malo po poldnevu so iz Buckinghamske palače sporočili, da so zdravniki zaskrbljeni za zdravje britanske kraljice Elizabete II., ki da ostaja pod zdravniškim nadzorom. Njeno zdravje naj bi se izrazito poslabšalo zjutraj, kmalu potem so otoški mediji poročali, da so vsi njeni otroci že pri njej v gradu Balmoral na Škotskem ali na poti tja; pri 96-letni monarhinji so že bili princ Charles, njegova žena Camilla in sestra princesa Anne, popoldne je tako na bližnjem letališču pristalo letalo, na katerem so bili princi William (njegova žena Kate je ostala v Windsorju z njunimi tremi otroki), Andrew in Edward in njegova žena Sophie, na poti k babici je bil tudi drugi Charlesov sin princ Harry. Le dan prej je kraljica prav v Balmoralu sprejela novo britansko premierko Liz Truss, kar je bil odklon od tradicije, kraljica je sicer vse premierje sprejemala v Londonu, v Buckinghamski palači. Pred to, pa tudi gradoma Windsor in Balmoral so se začeli zbirati ljudje, nekateri so jokali. V času, kot je ta, se zavedamo, kako pomembna je kraljica, kako jo imajo vsi radi, so poudarjali poročevalci z dvora.
Da je umrla, so iz Buckinghamske palače javnosti sporočili ob 19.33. V izjavi za javnost so zapisali, da je umrla popoldne in da je odšla v miru. Kralj in njegova soproga bosta na dvorcu Balmoral ostala do petka, nato pa se bosta vrnila v London.
Brezskrbno otroštvo
Britanska kraljica se je rodila 21. aprila 1926, starša, vojvoda in vojvodinja Yorška, pa sta ji nadela ime Elizabeth Alexandra Mary. Prvih nekaj let njenega otroštva je bilo brezskrbnih, saj ob rojstvu ni bila prav blizu prestolu, nato pa se je družini svet obrnil na glavo, ko je Elizabetin stric in takratni kralj Edvard VIII. leta 1936 nenadoma odstopil zaradi ljubezni do ločene Američanke Wallis Simpson, s katero se sicer ne bi smel poročiti, in britanski kralj je postal njen oče. Kot starejša od dveh hčera je bila naslednja v vrsti Elizabeta in na vlogo bodoče vladarice so jo začeli nemudoma pripravljati. Elizabeta tako ni obiskovala običajnih šol, imela je zasebne učitelje, ki so jo v glavnem poučevali o rečeh, ki jih bo morala znati najprej kot dekle iz visoke družbe in nato kot kraljica. Med njimi so bili denimo pravo, ustavna zgodovina in teologija, saj je na Otoku vladar tudi na čelu anglikanske cerkve, literatura, glasba in seveda jeziki, Elizabeta II. je tekoče govorila francosko. Z naravoslovnimi predmeti je niso obremenjevali. Pri rosnih 13 letih se je Lilibet, kot so jo ljubkovalno klicali njeni najbližji, zagledala v princa Filipa, postavnega študenta vojaške akademije, ki je bil hkrati njen bratranec v tretjem kolenu. Zaroko sta razglasila leta 1947, ko je Elizabeta dopolnila 21 let, in še istega leta sta si tudi obljubila večno zvestobo. Elizabeta je bila neizmerno srečna, sreča pa je bila še večja eno leto pozneje, ko se jima je rodil prvi sin, princ Charles. Leta 1950 sta dobila še hčer Anne, nato je leta 1952 kot strela z jasnega udarila novica, da je umrl njen oče, Elizabeta II. pa je morala pozabiti na svojo mlado družino ter vse svoje delo in energijo usmeriti v služenje deželi. V začetku junija so ji na glavo poveznili težko krono, a še težje je bilo breme, ki ji je nenadoma padlo na ramena. Kljub temu se je do konca življenja držala obljube, ki jo je Britancem ter prebivalcem ostalih držav Združenja narodov dala na svoj 21. rojstni dan: »Pred vsemi vami oznanjam, da bo vse moje življenje, naj bo dolgo ali kratko, posvečeno temu, da bom služila vam in naši veliki družini, združeni pot krono.«
Najdlje vladajoča
Vladala je več kot 70 let in s tem postala najdlje vladajoča britanska monarhinja v zgodovini ter četrta najdlje vladajoča na svetu. S svojo mirno in uglajeno naravo se je ljudem usidrala v srce in iz leta v leto je po priljubljenosti zasedala najvišji položaj med kraljevimi. Ko je princ Filip sredi epidemije covida 19 umrl, je morala žalujoča in povsem strta vdova med žalno slovesnostjo sedeti v katedrali sama, posnetki, ki so zakrožili po svetu, pa so ljudem segli globoko v srce. Delala je do zadnjega dne, kot je obljubila pred mnogimi desetletji, z njeno smrtjo pa je Velika Britanija izgubila pomembno osebo, mnogi so jo imeli kar za mamo naroda, in ni jih malo, ki jih skrbi, kaj bo z monarhijo. Morda upravičeno. Prestol bo zdaj zasedel Charles, ki si je zadnja leta sicer nekoliko popravil ugled, kljub temu pa mnogi niso prepričani, da je primeren kralj. Raje bi na prestolu videli njegovega sina Williama, ki bo prišel na vrsto za njim.
Če ni jasno, kakšna je prihodnost monarhije, pa je že desetletja kristalno jasno, kaj se bo zgodilo, ko bo kraljica za vedno zaprla oči. O njeni smrti so bili najprej obveščeni družinski člani, nato britanska premierka, ki je podala tudi izjavo za javnost, v kratkem se bo srečala še z novim kraljem. Parlament je nato prekinil delo, na Otoku pa je razglašeno desetdnevno žalovanje. Po koncu tega sledi kraljičin pogreb, londonska borza, banke in večina ostalih dejavnosti bodo tisti dan ostali zaprti, delodajalci pa so dobili priporočilo, naj zaposlenim omogočijo prost dan. Dan kraljičinega pogreba bo odslej v Veliki Britaniji državni praznik.
