Evropske filmske nagrade so bile v znamenju Anatomije padca
Najboljši film. Nagrada za režijo in scenarij. Najboljša glavna igralka. To je izplen sodnega trilerja Anatomija padca, nespornega zmagovalca letošnjih evropskih filmskih nagrad, ki so skoraj kot evropski ekvivalent ameriških oskarjev. Sodna drama izpod režijske taktirke Justine Triet je namreč pometla z močno konkurenco štirih filmskih mojstrovin, ki so pobirale odličja na pomembnih evropskih filmskih festivalih v Cannesu in Benetkah, ter s podelitve v Berlinu odkorakala z vsemi najpomembnejšimi nagradami.
Ob Anatomiji padca, ki je letos slavila že v Cannesu, so se v kategoriji najboljšega filma za to najprestižnejše odličje potegovali še film na temo holokavsta britanskega režiserja Jonathana Glazerja Interesno območje, ki je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije, grand prix, nagrajenec žirije na tem festivalu Padlo listje finskega režiserja Akija Kaurismäka, film Jaz, kapitan italijanskega režiserja Mattea Garroneja, ki je s festivala v Benetkah odšel s srebrnim levom za režijo, ter Zelena meja poljske režiserke Agnieszke Holland, ki je v Benetkah prejela posebno nagrado žirije. Obenem so se režiserji vseh petih filmov potegovali za naziv evropskega režiserja leta – odnesla ga je Justine Triet. Slednja je bila skupaj z Arthurjem Hararijem nagrajena še za scenarij. Četrto nagrado je Anatomiji padca prinesla Sandra Hüller, ki je najbolj prepričala s svojo igro, na moškem polu pa je slavil Mads Mikkelsen za vlogo v filmu Nikolaja Arcela Obljubljena dežela.
Na že 36. izvedbi Evropskih filmskih nagrad je med dokumentarnimi filmi slavila koprodukcija Smoke Sauna Sisterhood. Kipec za naj animirani film je šel v roke filmu Robot Dreams, pod katerega se je kot režiser in scenarist podpisal španski filmar Pablo Berger, nagrado fipresci za evropsko odkritje pa je prejel britansko-grški film How to have sex v režiji Molly Manning Walker.
Na prireditvi so se spomnili tudi več lani preminulih evropskih filmskih ustvarjalcev, na projekciji In memoriam sta med drugimi zasijali imeni slovenskega scenarista in režiserja Maka Sajka in filmske producentke Dunje Klemenc.
V soju žarometov sta bili sicer tudi britanska igralka Vanessa Redgrave in španska režiserka Isabel Coixet, ki sta bili ovenčani z lentama za življenjsko delo oziroma za dosežek v svetovni kinematografiji. Častno priznanje predsednika in upravnega odbora Evropske filmske akademije, ki združuje več kot 4000 evropskih filmskih ustvarjalcev, je šlo madžarskemu režiserju Belu Tarru, nagrado za trajnostni razvoj, ki so jo prvič podelili na lanskoletni prireditvi, pa so tokrat namenili turški podjetnici, filantropistki in ambasadorki umetnosti Güler Sabanci. Dobila je drevo. T. P., STA
