ŽELJA
Pokojnemu očetu želje ni izpolnil, jo je pa mami
Boštjan Romih še danes obžaluje, ker oče nikoli ni imel priložnosti jadrati z njim.
Odpri galerijo
Ker je očetu ni mogel, je željo izpolnil mami.
Vsak od nas ima pričakovanja in želje, a te se ne uresničijo vsakemu. Kot se denimo velika želja ni uresničila očetu voditelja Boštjana Romiha, ki je pred štirimi leti umrl v tragični prometni nesreči. Priljubljeni voditelj je potreboval nekaj mesecev, da je dojel, da je izgubil ljubljenega očeta, ki pa z njim za vedno živi v njegovih spominih.
Obžaluje le to, da nista nikoli skupaj zaplula po morju, ob in na katerem si Boštjan z družino najraje polni baterije. Ko je bil njegov oče živ, mu je namreč večkrat prigovarjal, da ga bo Boštjan enkrat s sabo vzel na jadrnico. »In jaz sem mu vedno odgovoril, da z največjim veseljem in da naj si vzame čas. Iskreno sem mislil. Res sem mu hotel narediti to veselje. Kot družina nismo nikoli pluli, zato se mu je verjetno zdelo nobel, da se njegov sin znajde na plovilu in se gre navtiko.
Nato je prišla nesreča, mi očeta v hipu vzela in želje mu nikoli nisem mogel izpolniti,« z grenkobo v glasu prizna voditelj, ki pa je pred kratkim doživel veliko presenečenje, ko je enako željo izrazila njegova 75-letna mati. »Izjavila je, da bi z veseljem šla z nami na jadrnico, jaz pa sem presenečeno in hkrati navdušeno pobuljil. Tega od nje nisem pričakoval, vedno se mi je zdelo, da se raje drži trdnih tal,« smeje pravi voditelj, ki ni imel pomislekov in je mami izpolnil željo.
»Željo, ki mi je očetu ni uspelo izpolniti. In zgodil se nam je fantastičen teden na morju, vreme je bilo sanjsko, vzdušje super veselo, mamo smo celo vrgli na finto in jo, ne da bi prej vedela, peljali v njen ljubi Veli Lošinj, kjer smo Romihovi nekoč preživeli skoraj vse dopuste,« je nad dopustom z mamo na jadrnici navdušen Boštjan, ki ugotavlja, da je za izpolnitev želja vedno pravi trenutek.
»Lahkomiselno izrečene besede, kot so 'bomo že enkrat', lahko v hipu postanejo trpko spoznanje in to se ne zgodi nikoli. Hvaležen sem, da sem dobil popravca!« je srečen voditelj, ki dodaja, da se lahko od preteklosti učimo, prihodnost lahko zgolj načrtujemo, sedanjost pa držimo v rokah.
4
leta so spomladi minila od tragične smrti Romihovega očeta.
leta so spomladi minila od tragične smrti Romihovega očeta.
Obžaluje le to, da nista nikoli skupaj zaplula po morju, ob in na katerem si Boštjan z družino najraje polni baterije. Ko je bil njegov oče živ, mu je namreč večkrat prigovarjal, da ga bo Boštjan enkrat s sabo vzel na jadrnico. »In jaz sem mu vedno odgovoril, da z največjim veseljem in da naj si vzame čas. Iskreno sem mislil. Res sem mu hotel narediti to veselje. Kot družina nismo nikoli pluli, zato se mu je verjetno zdelo nobel, da se njegov sin znajde na plovilu in se gre navtiko.
Hvaležen sem, da sem dobil popravca!
Nato je prišla nesreča, mi očeta v hipu vzela in želje mu nikoli nisem mogel izpolniti,« z grenkobo v glasu prizna voditelj, ki pa je pred kratkim doživel veliko presenečenje, ko je enako željo izrazila njegova 75-letna mati. »Izjavila je, da bi z veseljem šla z nami na jadrnico, jaz pa sem presenečeno in hkrati navdušeno pobuljil. Tega od nje nisem pričakoval, vedno se mi je zdelo, da se raje drži trdnih tal,« smeje pravi voditelj, ki ni imel pomislekov in je mami izpolnil željo.
Na očeta še vedno misli vsak dan.
»Željo, ki mi je očetu ni uspelo izpolniti. In zgodil se nam je fantastičen teden na morju, vreme je bilo sanjsko, vzdušje super veselo, mamo smo celo vrgli na finto in jo, ne da bi prej vedela, peljali v njen ljubi Veli Lošinj, kjer smo Romihovi nekoč preživeli skoraj vse dopuste,« je nad dopustom z mamo na jadrnici navdušen Boštjan, ki ugotavlja, da je za izpolnitev želja vedno pravi trenutek.
Romihovi so z babico preživeli en teden na jadrnici. FOTO: facebook
»Lahkomiselno izrečene besede, kot so 'bomo že enkrat', lahko v hipu postanejo trpko spoznanje in to se ne zgodi nikoli. Hvaležen sem, da sem dobil popravca!« je srečen voditelj, ki dodaja, da se lahko od preteklosti učimo, prihodnost lahko zgolj načrtujemo, sedanjost pa držimo v rokah.
