VINO
Kraljica zasadila lopato
Klet Krško letos praznuje 90-letnico. Polni leseni sodi, vsak drži 10.000 litrov.
Odpri galerijo
Tudi vinska kraljica Katarina Pungračič je zasadila trto.
Klet Krško, ki deluje v okviru Kmečke zadruge Krško, z. o. o., praznuje visoki jubilej, 90-letnico delovanja. V njej od leta 1928 negujejo vina, ki v sebi zrcalijo dolenjsko pokrajino; rodovitno, rahlo gričevnato z vinogradi, zidanicami in cvetočimi travniki na tratah in v dolinah, zaradi mehke dolenjske duše vselej svežo in nasmejano, kjer si ljudje še vzamejo čas za pomenek in kozarec osvežilnega cvička, ki je paradni konj kleti.
Še danes izjemno ohranjena klet je bila zgrajena že leta 1770, v njej so skozi stoletja hranili različna vina.
Praznovanje 90-letnice je bilo zares veličastno. Poleg pozdravnega nagovora direktorja kleti Janeza Živiča so množico gostov pozdravili predsednik KZ Krško Gabriel Metelko in starosta med slovenskimi enologi, mag. Boris Beloglavec, ki ima 89 let, le leto manj od krške kleti, s katero je desetletja strokovno sodeloval.
Množico je nasmejal s pripovedjo, kako je pred desetletji prvič prišel v krško klet in se je čudil, da cviček pijejo iz dva deci kozarcev. In na koncu, po pregovorni dobrotnosti Dolenjcev, onemogel.
Na praznovanje je prišel tudi evropski poslanec in pred časom dolgoletni župan Krškega ter kmetijski minister Franc Bogovič. S svojim obiskom je vse skupaj očarala aktualna slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič, ki je skupaj s preostalimi osmimi gosti prijela za lopato in posadila trto.
»V sredini smo posadili sadiko najstarejše trte na svetu z Lenta v Mariboru, druge pa so cvičkove,« je povedal Živič.
V omenjeni kleti stoji deset lesenih sodov, vsak od njih drži nič manj kot 10.000 litrov. »Sodi so iz leta 1974, in ker so vseskozi polni, v uporabi, nimamo z njimi nobenih težav. Zdaj v njih zori vrhunska modra frankinja.«
Sicer je leta 1928 ustanovljena Kmečka zadruga Krško začela vinarsko dejavnost v prostorih nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, v pičlih desetih letih so popisali vinogradnike na levem in desnem bregu Save in pred vojno leta 1938 je zadruga štela 590 članov. Leta 1971 se je proizvodnja preselila v nove obrate v Leskovcu pri Krškem ob omenjeno staro klet iz 18. stoletja, kjer deluje še danes.
V okviru zadruge, ki ima danes 221 članov, pridelajo 1,5 milijona kilogramov grozdja in donegujejo čez milijon litrov vina na leto. »Od tega je 90 odstotkov cvička, nato pa modra frankinja, zeleni silvanec in beli pinot.«
V nasprotju z nekaterimi drugimi vinogradniškimi območji, ki jih je v zadnjih letih močno prizadela pozeba, so imeli v Krškem bogate letnike. Živič sicer priznava, da zlasti starejši opuščajo vinograde, a zaenkrat je pridelava grozdja stabilna, in zdi se, da počasi tudi mladi spoznavajo lepoto pridelave vina.
Na petkovo obletnico je prišlo kar 350 ljudi od blizu in daleč, ki spoštujejo in cenijo cviček in druga vina krške kleti. V nedeljo so v Kulturnem domu Krško pripravili prvo Revijo slovenskih napitnic o vinu, kjer je nastopilo osem izbranih slovenskih zborov.
Še danes izjemno ohranjena klet je bila zgrajena že leta 1770, v njej so skozi stoletja hranili različna vina.
Praznovanje 90-letnice je bilo zares veličastno. Poleg pozdravnega nagovora direktorja kleti Janeza Živiča so množico gostov pozdravili predsednik KZ Krško Gabriel Metelko in starosta med slovenskimi enologi, mag. Boris Beloglavec, ki ima 89 let, le leto manj od krške kleti, s katero je desetletja strokovno sodeloval.
Množico je nasmejal s pripovedjo, kako je pred desetletji prvič prišel v krško klet in se je čudil, da cviček pijejo iz dva deci kozarcev. In na koncu, po pregovorni dobrotnosti Dolenjcev, onemogel.
Deci cvička za dobrodošlico vsem gostom
Na praznovanje je prišel tudi evropski poslanec in pred časom dolgoletni župan Krškega ter kmetijski minister Franc Bogovič. S svojim obiskom je vse skupaj očarala aktualna slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič, ki je skupaj s preostalimi osmimi gosti prijela za lopato in posadila trto.
»V sredini smo posadili sadiko najstarejše trte na svetu z Lenta v Mariboru, druge pa so cvičkove,« je povedal Živič.
V omenjeni kleti stoji deset lesenih sodov, vsak od njih drži nič manj kot 10.000 litrov. »Sodi so iz leta 1974, in ker so vseskozi polni, v uporabi, nimamo z njimi nobenih težav. Zdaj v njih zori vrhunska modra frankinja.«
Sicer je leta 1928 ustanovljena Kmečka zadruga Krško začela vinarsko dejavnost v prostorih nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, v pičlih desetih letih so popisali vinogradnike na levem in desnem bregu Save in pred vojno leta 1938 je zadruga štela 590 članov. Leta 1971 se je proizvodnja preselila v nove obrate v Leskovcu pri Krškem ob omenjeno staro klet iz 18. stoletja, kjer deluje še danes.
V okviru zadruge, ki ima danes 221 članov, pridelajo 1,5 milijona kilogramov grozdja in donegujejo čez milijon litrov vina na leto. »Od tega je 90 odstotkov cvička, nato pa modra frankinja, zeleni silvanec in beli pinot.«
V nasprotju z nekaterimi drugimi vinogradniškimi območji, ki jih je v zadnjih letih močno prizadela pozeba, so imeli v Krškem bogate letnike. Živič sicer priznava, da zlasti starejši opuščajo vinograde, a zaenkrat je pridelava grozdja stabilna, in zdi se, da počasi tudi mladi spoznavajo lepoto pridelave vina.
Na petkovo obletnico je prišlo kar 350 ljudi od blizu in daleč, ki spoštujejo in cenijo cviček in druga vina krške kleti. V nedeljo so v Kulturnem domu Krško pripravili prvo Revijo slovenskih napitnic o vinu, kjer je nastopilo osem izbranih slovenskih zborov.
