Po Kmetiji nove težave za Aneto

Udeležba v resničnostnem šovu se mnogim zdi odlična priložnost. Mamljiva je glavna nagrada, poleg nje pa tudi prepoznavnost, ki bi se jo morebiti dalo unovčiti. Nekateri pa v tem enostavno vidijo izziv, poligon, kjer lahko preizkusijo lastne meje.

Tekmovalka Aneta Andollini je na poti do cilja imela odlično motivacijo: svoje otroke. Z bojem in s trmo, čeprav so bili mnogi proti njej, se ji je uspelo prebiti med najboljše štiri, tam pa so gledalci odločili, da se bo za vstopnico v veliki finale morala pomeriti z Denisom. V areni mu je morala priznati premoč, kar pa je pomenilo, da bo nekaj želja, kot je, denimo, za konjiček za njeno hčer, ostalo neizpolnjenih. Vsaj za zdaj.



Od snemanja Kmetije, če izvzamemo finale, sta minila že dva meseca. Ali se je že vrnila v službo, smo jo povprašali. Ne, je bila kratka in dodala: »Svoje delovno razmerja sem zaključila že skoraj februarja, skoraj pol leta pred Kmetijo. Takrat sem odprla svoj s. p., ki sem ga imela do julija. Potem je bil kolektivni dopust in vmes je prišla ta Kmetija,« nam je povedala. Po vrnitvi iz šova, kakšnih deset ali štirinajst dni po tem, je njihova življenja pretresel nov dogodek: »Punčka je bila hospitalizirana in takrat sem dobila tudi potrdilo s pediatrije, da trenutno ne morem opravljati svojega dela, ker moram biti 24 ur na razpolago otroku. Ker sem potrebna tam, in četudi bi želela v službo, trenutno ne bi mogla iti. In to bo zagotovo trajalo še dva do tri mesece. Za naprej bomo pa videli, kako in kaj. Vprašanje je tudi, ali bo punčka normalno nadaljevala v šoli ali doma. Če bo doma, potem bom morala biti doma.«


Najbolj sicer uživa v svojem poklicu, v zobozdravstvu, kar je počela zadnjih sedem let. Še naprej bi to počela, alternativa temu pa bi bila kakšna bolj dinamična služba. »Pripravljena sem delati kar koli, tudi kar ni v okviru moje izobrazbe, ker sem zelo energična, pripravljena se naučiti novih stvari, na nove izzive, in ko nekaj obvladam, mi postane dolgčas in bi rada nekaj novega. Otroci mi vedno pravijo: 'Kdaj boš dala te knjige stran? Saj si že naredila šolo.' Ampak ne. Te knjige so vedno prisotne, vedno prebiram kakšne članke, delam kakšne raziskave.«