INTERVJU
Aneta udarila po kolegici iz Kmetije: Ona je ena zafnana punca, ki ji mama nosi vse k riti
Pogovarjali smo se z najbolje uvrščeno žensko.
Odpri galerijo
Arhivska fotografija. FOTO: Mediaspeed.net
Kmetije je konec, vrnili ste se v svoje življenje. Kako ste?
Naporno. Utrujena sem, potrebovala bi nekaj karantene, da se umaknem malo od vsega.
Ker je bila Kmetija tako naporna ali ...
Ne, preveč je vprašanj, tekanja, priprav, adrenalina in potem adrenalin upade in pridejo na dan stvari.
Izpadli ste tik pred velikim finalom. Se vam je zdela zadnja igra poštena, mogoče malo pretežka?
V bistvu igra sama po sebi ni težka, ker sem jo enkrat že odigrala, in to zelo uspešno, tako da so bili drugi dejavniki, ki so vplivali na mojo neuspešnost. Najprej tisti videoposnetki, ki so me čustveno iztirili, potem je bila prisotna trema, malo nemirna roka, največja težava pa je bil moj vid, ker imam očala za na daleč in cilindre, in če se posnetke pozorno pogleda, se vidi, kako sem centrirala in oči skupaj tiščala ... Nisem mogla oceniti te globine. Tako da je kar nekaj dejavnikov.
Zakaj pa niste imeli očal ali leč?
Ker si nisem predstavljala, da bo kaj takega. Bi prosila, da bi moji prinesli, ampak so mi telefon takoj, ko sem prestopila prag studia, vzeli.
Uf, to pa je slišati nepošteno.
Mislim, nepošteno ... Lahko bi mi uspelo premagati Denisa, pa na primer izgubila v finalnem dvoboju. Tiste škatle (v finalnem dvoboju je bilo treba premetavati velike lesene škatle in sestaviti podobo traktorja) pa bi bile nepravične. Moški in ženska se v tem ne moreta primerjati. Pa jaz sem zelo močna ženska, fizično.
Tudi Frankov oče je stopil do mene, me objel, mi zaželel srečo in dejal, da bi v primeru, če bi se midva pomerila v boju in bi zmagal Franko, on stopil s tribune in rekel, da ni zmagovalec, ker se mu ne zdi fer.
Prej ste rekli, da so vas videoposnetki, ki so vam jih pokazali pred vašim poslednjim dvobojem v tej Kmetiji, vrgli iz tira. Med drugim prikazujejo vašo nekdanjo učiteljico, ki je dejala, da ste odgovorni samo za svojo srečo. Se strinjate s tem?
Ja, bi se kar strinjala s tem. Dovolj sem delala na tem in zaradi tega me tudi komentarji negativnih ljudi niso iztirili in si nisem dovolila, da bi me provocirali. Če pogledam profil teh ljudi – na začetku sem še koga preverila –, to so ljudje, ki so si čisto na novo ustvarjali profile, se skrivajo za njimi, nimamo skupnih prijateljev, ljudje, ki ti ne privoščijo zmage in sreče, ljudje, ki nimajo svojega življenja. Mislim, da so ti ljudje v prvi vrsti potrebni pomoči.
Ste si že pogledali oddaje? Ste taki, kot vas prikazali?
Vse posnetke sem pogledala sproti, morebiti s kakšnim dnevom zamika. Lahko rečem, da to sem jaz, mogoče le, da so prikazali dosti manj, kot je bilo v resnici. Prikazano je bilo tisto, kar je zanimivo za gledalce, kar je normalno. In zadeva je taka, kakršna je. Prikažejo te lahko, kakor koli želijo. Mogoče nisem imela možnosti, da bi se pokazala v tisti svoji prijazni, nežni luči, ker sem se morala od prvega dneva braniti pred napadi. Sicer mi na začetku ni bilo jasno, zakaj, potem sem si pogledala oddaje in izjave, sem ugotovila, da je šlo za strah pred mano kot močno tekmovalko in so se me želeli rešiti. Edini način je bil, da me zlomijo. Ker fizično ne bi šlo, pač psihično. Da bi koga udarila, da bi bila diskvalificirana ali pa da bi sama zapustila igro.
Kakšen občutek imate glede tekmovalcev. Kdo je bil najbolj proti vam?
Jaz mislim, da Denis in Zdenka. Pa Anna tudi. Ona se je z mano pogovarjala, iskala mojo podporo, na koncu pa sem izvedela, da je bila to zelo, zelo grda igra. Anna in Zdenka sta edini tekmovalki, ki mi še danes ne pogledata v oči in me ne pozdravita. Denis še pozdravi in še »pikne«. Tak je. Dosti podoben je meni, kar se tiče karakterja. Ko je jezen, pove, ko je čustven, pokaže. Samo da jaz nisem tako narcisoidna kot on. On v bistvu tlači druge, ko hvali sebe. Jaz pa, če je kdo okej, pohvalim. Ne želim nekoga potunkati, da bi sebe dvignila. Drugače pa, kar se tiče reakcij, čustvenih izpadov, sva si zelo podobna.
Če se ne motim, ste želeli do glavne nagrade, da bi lahko pomagali hčeri. Ostali ste brez glavne nagrade. Ali vam je morebiti po Kmetiji kdo ponudil pomoč, morda celo konja, ki si ga vaša deklica želi?
Jahanje jo pomirja. Enostavno terapevtsko deluje na njo. Sam nakup konja še ne bi bil tako velik zalogaj, nastanejo pa potem mesečni stroški. Nimam kmetije, zato bi ga morala imeti nekje v varstvu in to je takoj od 250 do 300 evrov na mesec, kar na leto nanese veliko denarja. Pač smo se poslovili od tega oziroma bomo počakali.
Dobivam sporočila, če kar koli potrebujem, se lahko zanesem na njih. Da bi mi pa nekdo ponudil konja, pa ne. Ponujajo, da lahko pride jahat, tudi Darja iz lanske Kmetije me je povabila. Je veliko tega, ampak ona si že od tretjega leta želi svojega konja, da ga lahko skrtači, da je lahko na njem, kolikor časa želi, da ima neko obveznost, da je to nekaj njenega.
S kom ste ostali v stikih po Kmetiji?
Z vsemi, razen z Anno in Zdenko. Sploh ne pokličeta, tudi pozdravita ne. Tudi tam mi nista segli v roko. Potem Denis … Z Denisom komunicirava, nisva pa neka prijatelja, da bi šla na kavo. Ko mu kaj napišem, si odgovoriva. Aja, pa Lara ima vedno za pripomniti čez mene. Ona je ena zafnana punca, ki ji mama nosi vse k riti. Punca, ki ima veliko povedati, sprejme pa nič ne.
Kmetija je bila vaš drugi resničnostni šov. Bi se podali še v tretjega?
Ne vem, če bi se. Nikoli ne reci nikoli, ampak glede na to, da sem bila zdaj kar bombardirana ... Mogoče za kakšen dober honorar.
Za nekatere se je govorilo, da za udeležbo prejemajo precej visoke honorarje ...
Nisem brala teh stvari in tudi pred leti sem se naučila, da je včasih bolje, da ne vidiš vsega, da te to ne iztiri.
Naporno. Utrujena sem, potrebovala bi nekaj karantene, da se umaknem malo od vsega.
Ker je bila Kmetija tako naporna ali ...
Ne, preveč je vprašanj, tekanja, priprav, adrenalina in potem adrenalin upade in pridejo na dan stvari.
Izpadli ste tik pred velikim finalom. Se vam je zdela zadnja igra poštena, mogoče malo pretežka?
V bistvu igra sama po sebi ni težka, ker sem jo enkrat že odigrala, in to zelo uspešno, tako da so bili drugi dejavniki, ki so vplivali na mojo neuspešnost. Najprej tisti videoposnetki, ki so me čustveno iztirili, potem je bila prisotna trema, malo nemirna roka, največja težava pa je bil moj vid, ker imam očala za na daleč in cilindre, in če se posnetke pozorno pogleda, se vidi, kako sem centrirala in oči skupaj tiščala ... Nisem mogla oceniti te globine. Tako da je kar nekaj dejavnikov.
Zakaj pa niste imeli očal ali leč?
Ker si nisem predstavljala, da bo kaj takega. Bi prosila, da bi moji prinesli, ampak so mi telefon takoj, ko sem prestopila prag studia, vzeli.
Uf, to pa je slišati nepošteno.
Mislim, nepošteno ... Lahko bi mi uspelo premagati Denisa, pa na primer izgubila v finalnem dvoboju. Tiste škatle (v finalnem dvoboju je bilo treba premetavati velike lesene škatle in sestaviti podobo traktorja) pa bi bile nepravične. Moški in ženska se v tem ne moreta primerjati. Pa jaz sem zelo močna ženska, fizično.
Tudi Frankov oče je stopil do mene, me objel, mi zaželel srečo in dejal, da bi v primeru, če bi se midva pomerila v boju in bi zmagal Franko, on stopil s tribune in rekel, da ni zmagovalec, ker se mu ne zdi fer.
Prej ste rekli, da so vas videoposnetki, ki so vam jih pokazali pred vašim poslednjim dvobojem v tej Kmetiji, vrgli iz tira. Med drugim prikazujejo vašo nekdanjo učiteljico, ki je dejala, da ste odgovorni samo za svojo srečo. Se strinjate s tem?
Ja, bi se kar strinjala s tem. Dovolj sem delala na tem in zaradi tega me tudi komentarji negativnih ljudi niso iztirili in si nisem dovolila, da bi me provocirali. Če pogledam profil teh ljudi – na začetku sem še koga preverila –, to so ljudje, ki so si čisto na novo ustvarjali profile, se skrivajo za njimi, nimamo skupnih prijateljev, ljudje, ki ti ne privoščijo zmage in sreče, ljudje, ki nimajo svojega življenja. Mislim, da so ti ljudje v prvi vrsti potrebni pomoči.
Ste si že pogledali oddaje? Ste taki, kot vas prikazali?
Vse posnetke sem pogledala sproti, morebiti s kakšnim dnevom zamika. Lahko rečem, da to sem jaz, mogoče le, da so prikazali dosti manj, kot je bilo v resnici. Prikazano je bilo tisto, kar je zanimivo za gledalce, kar je normalno. In zadeva je taka, kakršna je. Prikažejo te lahko, kakor koli želijo. Mogoče nisem imela možnosti, da bi se pokazala v tisti svoji prijazni, nežni luči, ker sem se morala od prvega dneva braniti pred napadi. Sicer mi na začetku ni bilo jasno, zakaj, potem sem si pogledala oddaje in izjave, sem ugotovila, da je šlo za strah pred mano kot močno tekmovalko in so se me želeli rešiti. Edini način je bil, da me zlomijo. Ker fizično ne bi šlo, pač psihično. Da bi koga udarila, da bi bila diskvalificirana ali pa da bi sama zapustila igro.
Kakšen občutek imate glede tekmovalcev. Kdo je bil najbolj proti vam?
Jaz mislim, da Denis in Zdenka. Pa Anna tudi. Ona se je z mano pogovarjala, iskala mojo podporo, na koncu pa sem izvedela, da je bila to zelo, zelo grda igra. Anna in Zdenka sta edini tekmovalki, ki mi še danes ne pogledata v oči in me ne pozdravita. Denis še pozdravi in še »pikne«. Tak je. Dosti podoben je meni, kar se tiče karakterja. Ko je jezen, pove, ko je čustven, pokaže. Samo da jaz nisem tako narcisoidna kot on. On v bistvu tlači druge, ko hvali sebe. Jaz pa, če je kdo okej, pohvalim. Ne želim nekoga potunkati, da bi sebe dvignila. Drugače pa, kar se tiče reakcij, čustvenih izpadov, sva si zelo podobna.
Če se ne motim, ste želeli do glavne nagrade, da bi lahko pomagali hčeri. Ostali ste brez glavne nagrade. Ali vam je morebiti po Kmetiji kdo ponudil pomoč, morda celo konja, ki si ga vaša deklica želi?
Jahanje jo pomirja. Enostavno terapevtsko deluje na njo. Sam nakup konja še ne bi bil tako velik zalogaj, nastanejo pa potem mesečni stroški. Nimam kmetije, zato bi ga morala imeti nekje v varstvu in to je takoj od 250 do 300 evrov na mesec, kar na leto nanese veliko denarja. Pač smo se poslovili od tega oziroma bomo počakali.
Dobivam sporočila, če kar koli potrebujem, se lahko zanesem na njih. Da bi mi pa nekdo ponudil konja, pa ne. Ponujajo, da lahko pride jahat, tudi Darja iz lanske Kmetije me je povabila. Je veliko tega, ampak ona si že od tretjega leta želi svojega konja, da ga lahko skrtači, da je lahko na njem, kolikor časa želi, da ima neko obveznost, da je to nekaj njenega.
S kom ste ostali v stikih po Kmetiji?
Z vsemi, razen z Anno in Zdenko. Sploh ne pokličeta, tudi pozdravita ne. Tudi tam mi nista segli v roko. Potem Denis … Z Denisom komunicirava, nisva pa neka prijatelja, da bi šla na kavo. Ko mu kaj napišem, si odgovoriva. Aja, pa Lara ima vedno za pripomniti čez mene. Ona je ena zafnana punca, ki ji mama nosi vse k riti. Punca, ki ima veliko povedati, sprejme pa nič ne.
Kmetija je bila vaš drugi resničnostni šov. Bi se podali še v tretjega?
Ne vem, če bi se. Nikoli ne reci nikoli, ampak glede na to, da sem bila zdaj kar bombardirana ... Mogoče za kakšen dober honorar.
Za nekatere se je govorilo, da za udeležbo prejemajo precej visoke honorarje ...
Nisem brala teh stvari in tudi pred leti sem se naučila, da je včasih bolje, da ne vidiš vsega, da te to ne iztiri.
