30 LET
Slovenci niso krompirjejedci
Po osamosvojitvi Slovenije se je s spremembami družbenega in gospodarskega sistema zmanjšala pridelava krompirja.
Odpri galerijo
Pobiranje krompirja v Posavju leta 1999 FOTO: VLADO PODGORŠEK
Po osamosvojitvi Slovenije se je s spremembami družbenega in gospodarskega sistema zmanjšala pridelava krompirja. Zmanjšale so se obdelovalne površine in količine pridelka. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je povečal uvoz krompirja.
Nove sorte so na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli vzgajati leta 1949 in jih do leta 1999 vzgojili 15. S programom žlahtnjenja so po letu 1993 vzgojili devet proti PVY odpornih sort. Slovenske sorte krompirja so: igor, cvetnik, dobrin, jubilej, karmin, vesna, matjaž, jana, jaka, meta, tone, kresnik, cita, pšata, bistra, KIS mirna, KIS sora, KIS sotla, KIS kokra, KIS mura, KIS vipava in KIS krka.
Leta 1991 se je krompir prideloval na 13.087 ha obdelovalnih površin, leta 2014 pa le še na 3600 ha. V obdobju 1991–2014 so se zmanjšale za 72,5 odstotka. Leta 1991 je bilo v Sloveniji pridelano 181.189 ton krompirja, leta 2014 pa 96.820 ton. Pridelek se je v obdobju 1991–2014 zmanjšal za 46,6 odstotka.
Od leta 2014 do danes pa še za dobrih deset odstotkov. Danes je krompir ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v svetu z več kot sto jedilnimi sortami, a kaj ko se hkrati jezimo, da preprosto ni več tisto, kar je bil nekoč. Pa tudi pojemo ga vedno manj; zgolj dobrih 60 kilogramov na leto na prebivalca.
Nove sorte so na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli vzgajati leta 1949 in jih do leta 1999 vzgojili 15. S programom žlahtnjenja so po letu 1993 vzgojili devet proti PVY odpornih sort. Slovenske sorte krompirja so: igor, cvetnik, dobrin, jubilej, karmin, vesna, matjaž, jana, jaka, meta, tone, kresnik, cita, pšata, bistra, KIS mirna, KIS sora, KIS sotla, KIS kokra, KIS mura, KIS vipava in KIS krka.
Leta 1991 se je krompir prideloval na 13.087 ha obdelovalnih površin, leta 2014 pa le še na 3600 ha. V obdobju 1991–2014 so se zmanjšale za 72,5 odstotka. Leta 1991 je bilo v Sloveniji pridelano 181.189 ton krompirja, leta 2014 pa 96.820 ton. Pridelek se je v obdobju 1991–2014 zmanjšal za 46,6 odstotka.
Od leta 2014 do danes pa še za dobrih deset odstotkov. Danes je krompir ena najbolj priljubljenih vrst zelenjave v svetu z več kot sto jedilnimi sortami, a kaj ko se hkrati jezimo, da preprosto ni več tisto, kar je bil nekoč. Pa tudi pojemo ga vedno manj; zgolj dobrih 60 kilogramov na leto na prebivalca.
