William Wallace za svobodo, Pogačar za mavrično majico
Eugenia Bujak je v vožnji na čas na svetovnem prvenstvu le za tri sekunde zgrešila želeno 10. mesto, ki bi Sloveniji zagotovila kvoto na olimpijskih igrah v Parizu prihodnje leto, se je pa z 12. veselila najboljše uvrstitve naših kolesarskih dam v tej preizkušnji. Urška Žigart je končala na 29. mestu, danes pa je na vrsti njen zaročenec Tadej Pogačar, bronasti s cestne preizkušnje, ki v »uri resnice« ne sodi med favorite, a bo pod legendarnim škotskim gradom napovedi poskušal postaviti na glavo.
Pogačar se v Stirlingu ne bo boril za svobodo, kot se je v 13. stoletju William Wallace, ki ga je v filmu Pogumno srce upodobil Mel Gibson. Bo pa moral za svojo drugo kolajno na tem SP premagati kopico favoriziranih tekmecev. Čeprav je številka ena na svetovi jakostni lestvici, mu 47,8 km dolga trasa ne ustreza. Je zelo dolga, ravninska in tehnično nezahtevna ter zato na kožo pisana »čistokrvnim« kronometristom.
Čeprav je v tej disciplini slavil dve zmagi na Touru, ne sodi mednje in tudi ne med stavniške favorite. Če tovrstne napovedi držijo, bodo Belgijci ne le dobili prvega svetovnega prvaka v vožnji na čas med profesionalci, odkar so leta 1994 na SP uvedli to disciplino, temveč bodo slavili dvojno zmago – Remco Evenepoel pred Woutom van Aertom. Za bron bi se morala udariti Švicar Stefan Küng in Italijan Filippo Ganna. Stavničarji Pogačarja vidijo v drugi polovici prve deseterice.
Trasa za težje kolesarje
Pogi po sredinem uradnem ogledu proge ni skrival, da mu trasa, ki se konča s kilometrskim vzponom po granitnih kockah do gradu, ni všeč, vendar takšni izzivi običajno še bolj podžgejo 24-letnika s Klanca pri Komendi. »Kronometer bo zelo zahteven, ker bo treba dolge odseke vztrajati v položaju za kronometer, ki ni najbolj udoben. Trasa je za težje kolesarje, v prvem delu do 27. kilometra po ravnini lahko bolj pritiskajo in dosežejo večjo hitrost kot lažji tekmeci, po polovici pa gredo dva odseka in ciljni del nekaj kilometrov navzgor. Tu bo imel Tadej svojo priložnost,« je teren boja za mavrično majico ocenil slovenski selektor Uroš Murn.
Da gre za povsem drugačno traso kot na cestni dirki v Glasgowu, se strinjajo tudi tekmeci. »V nedeljo smo na en krog naredili vsaj 45 zavojev, tukaj so štirje v 50 km. V zaključku bodo pekle noge. Posebej mi je všeč drugi del. Prvi je dolgočasen, na njem moraš skoraj vseskozi voziti s sklonjeno glavo, da si čim bolj aerodinamičen, obenem pa paziti, da ne startaš prehitro. Zahtevno bo,« je o poti na vrh razmišljal Küng.
»Katera trasa pa mi ne ustreza? Najbolj me privlači zaključek v klanec po granitnih kockah proti gradu. Tu se ne bo dalo nadomestiti vsega, če pa bodo v igri sekunde, bi bil lahko odločilen,« je van Aert odgovoril na vprašanje, ali so škotske ceste pravšnje za to, da se bo na njih boril za svoje prve zlato v vožnji na čas na SP.
Od samozavesti poka tudi Evenepoel, čeprav na cesti ni bil konkurenčen in za razliko od drugih favoritov tehta precej manj kot 80 kg. »Wout bo moj najnevarnejši tekmec. Lepo bi bilo, če bi bila tukaj tudi Jonas Vingegaard in Primož Roglič. Tukaj sicer nisem zato, da bi naredil vtis na tekmece, s katerimi se bom udaril na Vuelti, temveč da osvojim še eno majico. Lepo bi bilo, če bi nekdo s 63 kg postal prvak v vožnji na čas,« je dejal 23-letni Belgijec. Podobno razmišlja tudi Pogačar, ki se bo na progo podal ob 16.56.
