Želijo si prekositi celo madridski Real

V nogometni ligi prvakov je vendarle uspelo tudi Franciji! Resda ni uspelo Paris Saint-Germainu, so pa v tem tekmovanju slavile nogometašice Olympique Lyonnaisa.

Ženske kolegice iz istega kluba, v katerem so igrali Karim Benzema, Alexandre Lacazette in drugi asi, so v ligi prvakinj zmagale sedmič in petič zapored! Letos so v finalu v San Sebastianu ugnale Wolfsburg s 3:1. Lyon je po naslovih evropskih klubskih prvakinj rekorder na stari celini, ob sedmih kronah je v finalu igral še dvakrat (2010., 2013.), a igralke so zelenico zapustile sklonjenih glav. A da ne bodo galske petelinke, ali kakor koli bi jih že lahko imenovali, zdaj pretirano ponosno dvignile glave, ker je Skandinavija pri ženski emancipaciji naprednejša od, denimo, mačističnega Sredozemlja, so eno glavnih vlog imele severnjakinje. Norvežanka Ada Hegerberg, finala zaradi okrevanja po poškodbi sicer ni odigrala, je bila leta 2018 sploh prva dobitnica nagrade zlata žoga revije France Football za najboljšo globalno nogometašico, Islandko Saro Björk Gunnarsdottir so takrat imenovali za športno osebnost leta na Islandiji, torej pred vsemi bolj znanimi rokometaši. Ženski nogomet je na Japonskem zelo priljubljen, pri Lyonu igra zvezdnica Saki Kumagai, desno branilko Lucy Bronze pa so po številnih domačih nagradah lani celo kot prvo Angležinjo razglasili za najboljšo nogometašico leta pod okriljem UEFA. Nemka madžarskega rodu Dzsenifer Marozsan je evropska reprezentančna prvakinja iz leta 2013 in olimpijska zmagovalka iz Ria de Janeira tri leta pozneje.

Podpis za Lyon je podpis za zmagovalke

Nič čudnega torej, da je Olympique Lyonnais Féminin tudi štirinajstkratni zaporedni francoski prvak, vse od leta 2007, v istem obdobju je devetkrat tudi dvignil domači pokal. Ekipa trenerja Jean-Luca Vasseurja je v letošnji ligi in pokalu za detajl prekosila žensko vrsto Paris Saint-Germaina, te nasprotnice in tudi različico Bayerna nežnejšega spola je ugnala tudi v sklepnem delu lige prvakinj najboljših osmih v Baskiji. »No, zdaj moramo zmagati še šestič zapored, da prekosimo moški dosežek Real Madrida v elitnem evropskem klubskem tekmovanju med letoma 1956–1960,« pravi kapetanka Wendie Renard, ki je z Eugénie Le Sommer in vratarko Sarah Bouhaddi sodelovala pri vseh sedmih finalnih uspehih. »Ni lahko zmagati v tem tekmovanju, a vsako leto damo vse od sebe, da bi nam uspelo,« je dodala. Wolfsburg je namreč v zadnjem tekmovalnem obdobju osvojil dvojček nemških lovorik in bil do finala neporažen na kar 40 tekmah. Lyon je sicer ključni dvoboj odigral brez štirih zvezdnic, poškodovanih Griedge Mbock Bathy, Amandine Henry, že omenjene Hegerbergove in kaznovane angleške napadalke Nikite Parris. Seveda je za pridobitev takšnih zvezdnic potreben denar, v Lyonu sta igrali tudi ameriški svetovni prvakinji Megan Rapinoe in vratarka Hope Solo. Jean-Michel Aulas je dolgoletni predsednik tako moškega kot ženskega dela Olympique​ Lyonnaisa, denarni vložki v nogometašice se mu rezultatsko izplačajo, kakšno je vračilo, pa veliko pove podatek, da je bila nagrada Uefe za zmago v ligi prvakinj le 450.000 evrov. Seveda drobiž v primerjavi z moško elito. »Govorimo lahko kar o legendarnih dosežkih, saj je treba ekipo vsako sezono na novo zgraditi in dodati še kaj novega. Slaviti v ligi prvakinj pet let zapored je res neverjetno,« je prešerno navrgel Aulas. No, ženski Lyon je zdaj nepremagan kar na 65 zaporednih tekmah v razponu dveh sezon, Wolfsburg je v finalu lige prvakinj padel tretjič. »Pošteno povedano, kar težko je verjeti, da smo zmagale še petič zaporedoma. A če podpišeš pogodbo za Lyon, podpišeš, da boš zmagovalec,« je dodala Sarah Bouhaddi.