INTERVJU
Zaradi denarja jo zaboli glava
Velenjska deskarka Gloria Kotnik samozavestno v jutrišnji paralelni veleslalom na OI. V pravem času so se vsi koščki sestavili v mozaik in zdaj spet uživa na tekmah.
Odpri galerijo
Velenjčanka Gloria Kotnik se nadeja, da je prihranila srečo za olimpijsko tekmo. FOTO: Matej Družnik
PJONGČANG – Poleg Žana Koširja, Roka Marguča in Tima Mastnaka se bo v jutrišnjem paralelnem veleslalomu deskarjev na snegu (kvalifikacije ob 1.00, osmina finala ob 5.30 in veliki finale ob 6.30 po srednjeevropskem času) predstavila tudi Gloria Kotnik. Z zadnjimi dobrimi dosežki v svetovnem pokalu (na Rogli je bila četrta in deseta, v Banskem pa šesta in četrta) je 28-letna Velenjčanka dobila potrditev, da se lahko za visoko uvrstitev poteguje tudi na OI v Pjongčangu.
V tej sezoni ste naredili velik rezultatski premik naprej.
»Res je. Vesela sem, da so se končno vsi koščki sestavili v mozaik. Zgodilo se je v pravem času.«
Čemu pripisujete napredek?
»Veliko stvari sem delala drugače, že poleti ogromno posvetila krepitvi telesne pripravljenosti in zamenjala vso opremo – desko, ploščo, čevlje. Imela sem obilo snežnih priprav na Novi Zelandiji in Kitajskem, kjer je sicer trener moj oče Peter. Ves svoj čas in energijo sem vložila v to, da bi mi uspelo. To je bil All In.«
In vse to zgolj zaradi OI?
»Ko sem odstranila vse moteče dejavnike, dobila opremo in ustrezne razmere za trening, se je pokazalo, da lahko zares nekaj naredim. Ker nisem več imela kopice problemov, ki so me pestili pred tem, sem počasi spet začela uživati. In ko nekaj počneš z veseljem, je vse skupaj takoj lažje.«
Kakšne težave ste imeli v preteklosti?
»Na moji poti so bile vedno takšne in drugačne ovire, spopadala sem se s poškodbami in pomanjkanjem denarnih sredstev, zaradi česar sem že razmišljala o tem, da bi desko postavila v kot. Na srečo se je zdaj vendarle vse sestavilo in vesela sem, da sem vztrajala tako dolgo.«
Kako je zdaj s sredstvi?
»Stanje se je medtem izboljšalo, sem pa morala sama za to storiti ogromno. Nekaj denarja sem pridobila od pokroviteljev, precej je lastnih sredstev, ki sem jih zaslužila z delom, veliko mi je pomagal tudi trener Aco Sitar.«
Za kolikšno vsoto gre?
»Če sem iskrena, vsega skupaj še nisem seštela, ker bi me začela boleti glava.«
Ali ste že kaj živčni pred najpomembnejšo tekmo sezone?
»Ne, ker se dobro počutim in res uživam na tekmah. Forma je dobra, zadnji dosežki v svetovnem pokalu so mi vlili precej samozavesti. Iz vsake preizkušnje sem se nekaj naučila in napredovala.«
Z dvema četrtima mestoma ste se že dvakrat močno približali zmagovalnemu odru.
»Obakrat sem imela tudi malce smole, nadejam se, da sem srečo prihranila za Pjongčang.«
Kaj si obetate od olimpijskega nastopa?
»Zagotovo imam določene rezultatske cilje, a jih nočem posebej omenjati. Želim si predvsem, da bi v soboto ponovila predstave s treninga in zadnjih tekem. Bo pa to preizkušnja kot vsaka druga – z levim in desnim zavojem.«
Kako vam ustreza proga?
»Zelo, o čemer sem se prepričala že med lansko generalko za OI.«
Katere so po vašem mnenju glavne favoritinje?
»Na prvem mestu je zagotovo Ester Ledecka, sploh po tukajšnjem zmagoslavju v superveleslalomu med alpskimi smučarkami. Olimpijske igre so sicer posebno tekmovanje, na katerem favoriti ne zmagajo vedno.«
Kako sicer komentirate smučarski podvig Čehinje?
»O tem, kako lahko nekdo zmaguje v dveh tako različnih športih, sem razmišljala kar precej ur. Toda punca je z drugega planeta in zelo sem vesela zanjo.«
Ste morda tudi sami pomislili na to, da bi stopili na smuči?
»Ne, smo se pa pošalili, da morda še ni prepozno za to, da bi se preizkusila še v smučanju.«
To so že vaše tretje olimpijske igre. Kako bi jih iz svojega zornega kota primerjali z Vancouvrom in Sočijem?
»V Vancouvru sem bila živčna, tam me je pokopala trema, tudi v Sočiju je bilo napeto, bila sem pod pritiskom, po drugi strani pa vzhičena, kar mi je pobralo dosti energije. A dejstvo je, da tedaj nisem bila najbolje pripravljena. Tu igre doživljam drugače, tudi moj pristop se razlikuje od tistega izpred osmih in štirih let. V Pjongčang sem pripotovala z lepšo popotnico in boljšo formo.«
Kako vam je sicer všeč Južna Koreja?
»V Aziji se na splošno dobro počutim, rada imam tukajšnjo kulturo in hrano. Tudi ljudje so prijazni in ustrežljivi, na slehernem koraku ti dajo vedeti, da si dobrodošel.«
V tej sezoni ste naredili velik rezultatski premik naprej.
»Res je. Vesela sem, da so se končno vsi koščki sestavili v mozaik. Zgodilo se je v pravem času.«
Čemu pripisujete napredek?
»Veliko stvari sem delala drugače, že poleti ogromno posvetila krepitvi telesne pripravljenosti in zamenjala vso opremo – desko, ploščo, čevlje. Imela sem obilo snežnih priprav na Novi Zelandiji in Kitajskem, kjer je sicer trener moj oče Peter. Ves svoj čas in energijo sem vložila v to, da bi mi uspelo. To je bil All In.«
In vse to zgolj zaradi OI?
»Ko sem odstranila vse moteče dejavnike, dobila opremo in ustrezne razmere za trening, se je pokazalo, da lahko zares nekaj naredim. Ker nisem več imela kopice problemov, ki so me pestili pred tem, sem počasi spet začela uživati. In ko nekaj počneš z veseljem, je vse skupaj takoj lažje.«
Kakšne težave ste imeli v preteklosti?
»Na moji poti so bile vedno takšne in drugačne ovire, spopadala sem se s poškodbami in pomanjkanjem denarnih sredstev, zaradi česar sem že razmišljala o tem, da bi desko postavila v kot. Na srečo se je zdaj vendarle vse sestavilo in vesela sem, da sem vztrajala tako dolgo.«
Kako je zdaj s sredstvi?
»Stanje se je medtem izboljšalo, sem pa morala sama za to storiti ogromno. Nekaj denarja sem pridobila od pokroviteljev, precej je lastnih sredstev, ki sem jih zaslužila z delom, veliko mi je pomagal tudi trener Aco Sitar.«
Za kolikšno vsoto gre?
»Če sem iskrena, vsega skupaj še nisem seštela, ker bi me začela boleti glava.«
Ali ste že kaj živčni pred najpomembnejšo tekmo sezone?
»Ne, ker se dobro počutim in res uživam na tekmah. Forma je dobra, zadnji dosežki v svetovnem pokalu so mi vlili precej samozavesti. Iz vsake preizkušnje sem se nekaj naučila in napredovala.«
Z dvema četrtima mestoma ste se že dvakrat močno približali zmagovalnemu odru.
»Obakrat sem imela tudi malce smole, nadejam se, da sem srečo prihranila za Pjongčang.«
Kaj si obetate od olimpijskega nastopa?
»Zagotovo imam določene rezultatske cilje, a jih nočem posebej omenjati. Želim si predvsem, da bi v soboto ponovila predstave s treninga in zadnjih tekem. Bo pa to preizkušnja kot vsaka druga – z levim in desnim zavojem.«
Kako vam ustreza proga?
»Zelo, o čemer sem se prepričala že med lansko generalko za OI.«
Katere so po vašem mnenju glavne favoritinje?
»Na prvem mestu je zagotovo Ester Ledecka, sploh po tukajšnjem zmagoslavju v superveleslalomu med alpskimi smučarkami. Olimpijske igre so sicer posebno tekmovanje, na katerem favoriti ne zmagajo vedno.«
Kako sicer komentirate smučarski podvig Čehinje?
»O tem, kako lahko nekdo zmaguje v dveh tako različnih športih, sem razmišljala kar precej ur. Toda punca je z drugega planeta in zelo sem vesela zanjo.«
Ste morda tudi sami pomislili na to, da bi stopili na smuči?
»Ne, smo se pa pošalili, da morda še ni prepozno za to, da bi se preizkusila še v smučanju.«
To so že vaše tretje olimpijske igre. Kako bi jih iz svojega zornega kota primerjali z Vancouvrom in Sočijem?
»V Vancouvru sem bila živčna, tam me je pokopala trema, tudi v Sočiju je bilo napeto, bila sem pod pritiskom, po drugi strani pa vzhičena, kar mi je pobralo dosti energije. A dejstvo je, da tedaj nisem bila najbolje pripravljena. Tu igre doživljam drugače, tudi moj pristop se razlikuje od tistega izpred osmih in štirih let. V Pjongčang sem pripotovala z lepšo popotnico in boljšo formo.«
Kako vam je sicer všeč Južna Koreja?
»V Aziji se na splošno dobro počutim, rada imam tukajšnjo kulturo in hrano. Tudi ljudje so prijazni in ustrežljivi, na slehernem koraku ti dajo vedeti, da si dobrodošel.«
