Z mislimi tudi pri pokojnem bratu

LAS VEGAS – Hokejisti moštva Washington Capitals so prvič v 44-letni zgodovini kluba osvojili Stanleyjev pokal, potem ko so v velikem finalu NHL s 4:1 v zmagah odpravili senzacionalne Vegas Golden Knights. Zadnji medsebojni dvoboj so novopečeni prvaki dobili v gosteh s 4:3 (0:0, 2:3, 2:0), potem ko so v zadnji tretjini nadomestili zaostanek z 2:3. Na 3:3 je v 50. minuti izenačil temnopolti Kanadčan Devante Smith-Pelly, zmagoviti gol pa je tri minute pozneje zabil Danec Lars Eller. Med velikimi junaki sklepnega dejanja je bil kajpak tudi ruski zvezdnik Aleksander Ovečkin, ki je sredi tekme zadel za vodstvo Washingtona z 2:1; to je bil že njegov 15. gol v letošnji končnici, kar je novi klubski rekord. Ovi je bil tudi sicer najboljši strelec v playoffu, zaradi česar je povsem zasluženo prejel nagrado Conna Smytha za najkoristnejšega igralca (MVP). »Skoraj ne morem verjeti, da je vse to res. Sploh ne vem, kaj naj rečem. Tako zelo sem srečen za vse – za soigralce, mojo družino in navijače v Washingtonu. Osvojili smo Stanleyjev pokal; to je vse, kar šteje! To je še lepše, kot sem si lahko kdaj mislil. Počutim se, kot da bi sanjal,« je vidno odleglo 32-letnemu Rusu, potem ko je prvič visoko v zrak dvignil hokejski sveti gral.

Komaj čaka, da poljubi mater

Z njim je pritisnil piko na i svoji bogati karieri, ki jo je s šestnajstimi leti začel kot član moskovskega Dinama, nakar se je v sezoni 2005/06 preselil k moštvu Washington Capitals, ki ga je leta 2004 izbralo kot št. 1 na naboru NHL. »Vsa ta leta smo trdo garali in se borili, ta sezona pa je bila res dolga in naporna. V finalu smo se držali našega načina igre in zasledovali zastavljeni cilj. Čeprav smo se sem ter tja znašli v težavah, nikdar nismo popustili, kar se je na koncu obrestovalo z rezultatom, na katerega smo tako dolgo čakali,« je skrivnost uspeha pojasnil Ovečkin in se v trenutkih slavja spomnil vseh pokojnih, ki so mu bili blizu. Med njimi tudi starejšega brata Sergeja, ki je umrl za posledicami prometne nesreče, ko je bil Aleksander star deset let. »Vem, da so bili tokrat z menoj. Zelo so mi pomagali. Komaj čakam, da se vrnem domov in proslavim še s svojimi najbližjimi. Da vidim svojo mater in jo poljubim, očeta pa bom poklical kar zdaj in mu povedal, da nam je uspelo,« je še dejal šele četrti evropski igralec z lovoriko Conna Smytha po Švedih Nicklasu Lidströmu (2002) in Henriku Zetterbergu (2008) ter rojaku Jevgeniju Maljkinu (2009).