Tadej Pogačar rad zbira kolajne in majice

Kolesarski svet si še ni povsem na jasnem, kako bi vrednotil evropsko prvenstvo, ki je bilo nekoč namenjeno mlajšim kategorijam, zadnjih pet let pa vabi tudi bolj ali manj zveneča imena iz profesionalne karavane. Za Tadeja Pogačarja ni dilem. Čeprav je na Touru dvakrat osvojil rumeno majico in julija v Tokiu tudi olimpijski bron, bo danes v vožnji na čas na EP v Trentu storil vse, da bi obogatil svojo zbirko lovorik.

»Zame je velika čast obleči slovenski dres, zato se zelo veselim nastopa na EP. Ne glede na to, kdo je v ekipi, lahko pozitivno pričakujemo razplet dirk. Treniral sem tako za kronometer kot za cestno dirko, ki nas čaka v nedeljo. Zraven bomo imeli Mateja Mohoriča, ki je prejšnji teden v Belgiji pokazal, kako dobro se pelje. Nekaj malega sva letos skupaj trenirala, tako da se dobro poznava. Brez skrbi gremo lahko na cesto in se pogumno lotimo tekmecev,« je Pogačar povedal ob prihodu na prizorišče na severu Italije, kjer je podrobneje spoznal 22,4 km dolgo traso.

Po prerezu se zdi precej ravninska in enostavna, vendar ni tako. Italijani so pripravili tehnično zahtevno progo, na kateri bodo morali najboljši pokazati veliko spretnosti in iz sebe iztisniti veliko moči ob številnih pojemkih in pospeških. Pogačar je že nekajkrat pokazal, da je v tem med najboljšimi na svetu, če je vrhunsko pripravljen in motiviran. Ne nazadnje je na ključnih vožnjah na čas Toura v zadnjih dveh letih opravil z vso konkurenco. Letos je v cilju 5. etape odprtih ust ostal tudi evropski prvak Stefan Küng, ki mu je 22-letni kolesar s Klanca pri Komendi speljal zmago. Danes se bosta spet udarila, Švicar bo branil majico evropskega prvaka, Slovenec jo bo napadal. In to v zelo močni druščini.
 

Brez olimpijskih kolajn

Ne bo imel sicer opravka z olimpijskim prvakom v uri resnice Primožem Rogličem, ki nabira moči po zmagoslavju na Vuelti, in preostalima dobitnikoma kolajn v vožnji na čas na Japonskem, Nizozemcem Tomom Dumoulinom ter Avstralcem Rohanom Dennisom. Kljub temu pa bo boj za vrh prestižen. Premagati bo treba svetovnega prvaka in ljubljenca domačih navijačev Filippa Ganno, predlanskega evropskega prvaka, Belgijca Remca Evenepoela, Küngovega rojaka in soimenjaka Stefana Bissiggerja in letečega Francoza Remija Cavagno.


Ne nazadnje tudi svojega danskega (mimogrede, Danci so brez pojasnila s startnega seznama umaknili člansko ekipo za cestno dirko, EP pa v celoti izpuščajo Britanci, ker sočasno poteka dirka po Britaniji) moštvenega kolega iz ekipe UAE Mikkela Bjerga, trikratnega svetovnega prvaka v vožnji na čas do 23 let.

Pot do kolajne, kaj šele do naslova evropskega prvaka bo vse prej kot enostavna. Pogačar bo lovil svoje drugo odličje na EP, v Plumelecu 2016 je osvojil bron na cestni dirki mladincev. To je bilo prvo prvenstvo, na katerem so nastopili tudi profesionalci, in Primož Roglič je s 7. mestom v vožnji na čas dosegel najboljšo slovensko uvrstitev doslej v elitni konkurenci.

Je pa Slovenija na EP v cestnem kolesarstvu osvojila 11 kolajn, največ v vožnji na čas do 23 let. Med letoma 2002 in 2005 sta si Jure Zrimšek in Jani Brajkovič prislužila po eno srebrno in bronasto kolajno, zadnje odličje, srebro v Brnu 2018, pa je osvojil Izidor Penko.